Novice

Dividenda za delničarje Cinkarne Celje 17,00 EUR na delnico, mag. David Kastelic nov član nadzornega sveta

Danes je v Celju potekala 24. skupščina delničarjev Cinkarne Celje d.d., ki se je seznanila z lanskimi rezultati in prejemki organov vodenja in nadzora, ter je podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu za uspešno delo v poslovno letu 2019. Za dividende delničarjem je namenila 17,00 EUR bruto na delnico po nasprotnem predlogu, ki ga je na skupščini podala Modra zavarovalnica, za novega člana nadzornega sveta predstavnika kapitala, pa je po nasprotnem predlogu Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) izvolila mag. Davida Kastelica. Skupščina je tudi podelila pooblastilo upravi za pridobivanje lastnih delnic in sicer v cenovnem razponu od minimalno 120,00 EUR do maksimalno 230,00 EUR na delnico. Prav tako pa je skupščina sprejela predlagane spremembe statuta družbe.

 

Celje, 17. junij 2020

 

Uprava in nadzorni svet prejela razrešnico, delničarji pa dividendo v višini 17,00 EUR bruto

 

Skupščina je podelila razrešnico za uspešno delo upravi in nadzornemu svetu za poslovni leto 2019 in po nasprotnem predlogu Modre zavarovalnice izglasovala, da se za dividende nameni 13.536.352 EUR oz. 17,00 EUR na delnico, preostanek v višini 2.309.144,00 EUR pa se nameni za prenos v druge rezerve. Dividende bodo izplačane dne 7 julij 2020, delničarjem ki bodo pri KDD vpisani 6.7.2020.

 

Poudarki iz lanskega poslovanja Cinkarne Celje – vir letno poročilo 2019 stran 25

 

Skupna prodaja podjetja je bila v letu 2019 za 5 % višja kot v letu 2018; hkrati je bila višja od načrtovane, in sicer za 3 %. Skupni znesek prodaje, oziroma čistih prihodkov od prodaje, je dosegel vrednost 173 milijonov €.

 

V letu 2019 je dosežen poslovni izid iz poslovanja v višini 25,7 milijonov evrov. Ta rezultat predstavlja 71 % doseženega poslovnega izida iz poslovanja v letu 2018, ki je znašal 36,4 milijonov evrov. Če ga primerjamo z načrtovanim poslovnim izidom za leto 2019 (13,4 milijona evrov poslovnega izida iz poslovanja) ugotavljamo, da smo poslovni načrt presegli za 93 %. Operativno poslovanje je bilo objektivno slabše od lanskega, hkrati pa je bistveno nad ravnjo poslovnega načrta, predvsem na račun nižjih planiranih prodajnih cen od dejansko doseženih tekom leta 2019. Poslovni izid iz poslovanja z odpisi oziroma EBITDA¹ je dosegel 37 milijonov € in znaša 21,4 % od dosežene prodaje.

 

V primerjavi z letom poprej je, zaradi nižjega zneska amortizacije in nižjega poslovnega izida pred davki, EBITDA¹ nižji za 24 %. Če izločimo vpliv odprave oblikovanja rezervacije za uspešno odložene TENORM odpadke v višini 4,2 mio €, bi bil EBITDA¹ za omenjen znesek nižji. Naraščajoči pritiski iz leta 2016 in 2017 so se tudi v letu 2019 udejanjali v dejanskih in kontinuiranih dvigih nabavnih cen ter znižali poslovni izid iz poslovanja. Izračun EBITDA je prikazan v poglavju Alternativna merila uspešnosti uporabljena v LP na strani 111.

 

Po obračunu vpliva finančnih prihodkov in odhodkov, je v letu 2019 izkazan poslovni izid pred davki v višini 25,7 milijonov evrov, v letu 2018 pa je bil dosežen dobiček v višini 36 milijonov evrov. Rezultat pred davki se je glede na preteklo leto zmanjšal za 29 %, načrtovani poslovni izid pred davki pa presega za 93 %.

 

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 21.436.385 €, s tem je za 30 % nižji od realiziranega v letu 2018 in za 93 % višji od načrtovanega (za leto 2019 so načrtovali 11,1 milijonov evrov čistega dobička). Čisti poslovni izid zajema poslovni izid pred obdavčitvijo, obračunan davek od dohodka v višini 3,5 milijona € (efektivna davčna stopnja tako znaša 13,66 %) in znesek odloženih davkov v višini 754 tisoč €.

 

Skupščina je sprejela dve spremembi statuta

 

Skupščina je v statut zapisala, da lahko skupščina podeli pooblastilo upravi družbe za nakup lastnih delnic in pri pogojih ob imenovanju predsednika in članov uprave Cinkarne Celje poleg zakonskih pogojev dodala še dva kumulativna pogoja in sicer, da imajo ob imenovanju najmanj visokošolsko izobrazbo in tudi najmanj pet let delovnih izkušenj.

 

Nov član nadzornega sveta predstavnik kapitala je postal mag. David Kastelic

 

Društvo Mali delničarji Slovenije je namesto predlagane ga. Varje Dolenc na skupščini podalo nasprotni predlog, da se za člana nadzornega sveta izvoli g. mag. David Kastelic. Nasprotni predlog Društva MDS je bil uspešen in mag. David Kastelic je bil izvoljen za novega člana nadzornega sveta iz vrst kapitala za mandatno obdobje 5 let, s pričetkom mandata jutri, 18. junija 2020.

 

Kratka predstavitev novega člana nadzornega sveta

 

mag. David Kastelic, je rojen leta 1966 in je po zaključku gimnazije nadaljeval šolanje na Strojni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je pridobil strokovni naziv univ. dipl. inž. strojništva. Podiplomski magistrski študij je zaključil na Ekonomsko poslovni fakulteti Maribor, kjer je  leta 2009 pridobil strokovni naziv Magister ekonomskih in poslovnih znanosti.

 

Po končani strojni fakulteti se je zaposlil v mednarodnem podjetju Philip Morris d.d.o., kjer je služboval pet let, nazadnje kot Key account supervisor. Leta 1998 se je zaposlil v takratni Zavarovalnici Maribor d.d., kjer je leta 2006 postal član uprave, zadolžen za prodajo.

Leta 2013 je postal predsednik Zavarovalnice Maribor d.d., leta 2016 pa predsednik Zavarovalnice Sava, ki je nastala iz štirih združenih zavarovalnic, dveh slovenskih in dveh hrvaških. Zavarovalnico Sava d.d. vodi še danes.

 

V minulih letih je bil član in predsednik v številnih družbah, tako v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji. V Sloveniji je še danes član nadzornega sveta in predsednik revizijske komisije Jedrskega poola, član sveta slovenskega zavarovalnega združenja, med leti 2016 in 2017 pa je bil tudi član nadzornega sveta NLB d.d..

 

Je tudi podpredsednik NK Maribora, častni konzul Republike Brazilije v Sloveniji in predsednik organizacijskega odbora Zlate lisice.

 

Skupščina delničarjev Upravi družbe je podelila pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic

 

Skupščina je uprava družbe dala pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic, tako da skupni delež vseh lastnih delnic, skupaj z delnicami, ki jih družba že ima, ne sme preseči 10 % osnovnega kapitala družbe (80.797 delnic). Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic velja 12 mesecev od dneva sprejetja tega sklepa.

Družba lahko lastne delnice pridobiva s posli, sklenjenimi na organiziranem in neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev, pri čemer nakupna cena delnic ne sme biti nižja od 120,00 €/delnico in ne višja od 230,00 €/delnico. Družba bo lastne delnice pridobivala z namenom umika delnic, skladno z določbami zakona in statuta družbe o zmanjšanju osnovnega kapitala. Skupščina je tudi pooblastila Upravo za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.

 

Sava Re morda že jeseni v sklic nove skupščine delničarjev, ki bo odločala o delitvi dividende v višini 1,05 EUR za leto 2019

Na današnji skupščini Save Re je bilo prisotno 79,84 % prisotnega kapitala, predsednik Društva MDS  Rajko Stanković je zastopal delničarje, ki so imeli v lasti 302.350 delnic Save Re, kar je predstavljalo 2,44 % prisotnega kapitala na skupščini.

 

Ljubljana, 16. junij 2020

 

Sava Re lani z več kot 50 mio EUR čistega dobička in 584 mio EUR poslovnih prihodkov

 

Na današnji skupščina je Marko Jazbec predsedniku uprave Save RE v skoraj 1 urni predstavitvi predstavil glavne poudarke poslovanja iz lanskega leta in poslovanje za prve 3 mesece letošnjega leta. Lani so poslovni prihodki znašali 584 milijonov evrov, kar je 53 milijonov več kot leto prej. Čisti dobiček je znašal 50,2 milijona evrov, pri čemer je vključen enkraten pozitivni vpliv odprave slabega imena iz prevzema Erga v vrednosti 7,5 milijona evrov.

 

Slika: Društvo MDS.

Sava Re namerava do avgusta narediti rebalans načrta za letos in strategije do leta 2022.

Sprva so predvidevali, da bodo poslovni prihodki znašali letos 610 milijonov evrov, čisti dobiček pa 45 milijonov.

Aprila pa so zaradi učinkov COVID 19 ocenili, da bi lahko bili prihodki manjši od načrtovanih za 5 % do 7 %, dobiček pa med 15 % in 20 %, a kot za zdaj kaže, bo verjetno ta efekt manjši od prej zapisanega.

 

Skupščina se je tudi seznanila z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta, s politiko prejemkov članov organov vodenja in nadzora Zavarovalne skupine Sava. Prav tako se jr seznanila z  informacija o prejemkih članov organov vodenja in nadzora, predstavitvijo letnega poročila o notranjem revidiranju za leto 2019 z mnenjem nadzornega sveta ter poročilom uprave o lastnih delnicah.

 

Sava RE morda že jeseni z novo skupščino in izplačilom dividendo za leto 2019 v višini 1,05 EUR na delnico

 

Pri točki 3 je skupščina odločala o uporaba bilančnega dobička in podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu za leto 2019. Zaradi zahteve AZN je skupščina sledila predlogu Uprave in NS in bilančni dobiček, ki je na dan 31. 12. 2019 znašal 34.705.806,06 EUR, je ostal nerazporejen, upravi in nadzornemu svetu pa je podelila razrežnico za lani.

 

Je pa ob tem predsednik Uprave Marko Jazbec povedal, da glede na vse do sedaj znane podatke in projekcije, Uprava in Nadzorni svet Save Re še vedno menita, da bo lahko Sava Re po opravljenem rebalansu plana za leto 2020 in analizi vpliva COVID 19 na poslovanje, s tako posodobljenimi podatki in podkrepljenimi z ustreznimi aktuarskimi izračuni glede solventnosti, ki je ciljno med 180 in 220 %, morda prepričala AZN, da za Savo Re odpravi prepoved priporočila o neizplačilu dividende za leto 2019. 

 

Spomnimo skladno z dividendno politiko je le ta predvidena v višini 1,05 EUR bruto na delnico. Če bosta Uprava in NS prepričala AZN, bo potrebno sklicati novo skupščina in ta bo najverjetneje že  v mesecu novembru ali decembru, kjer bodo delničarji odločali o izplačilu dividende v višini 1,05 EUR.  

Knjigovodska vrednost delnice POSR pa je lani narastla na 24,83 EUR.

 

Davor Ivan Givoje jr. Ponovno izvoljen za člana nadzornega sveta Save Re

 

Skupščina je tudi za novega člana nadzornega sveta predstavnika delničarjev ponovno izvolila dosedanjega člana nadzornega sveta g. Davorja Ivana Gjivoje Jr, ki mandat nastopi 08. 03. 2021 za mandatno obdobje štirih let, to je do 08. 03. 2025.

 

Skupščina se je seznanila z  imenovanjem članov nadzornega sveta predstavnikov delavcev

 

Prav tako se je skupščina seznanila z imenovanjem članov nadzornega sveta predstavnikov delavcev Andreja Gorazda Kunstka in Mateje Živec., ki sta bila ponovno imenovana za člana nadzornega sveta za nov 3 letni mandat dne 12. 6. 2019.

Predlog za sklenitev izvensodne poravnava ali poravnalne sheme z izbrisanimi delničarji in obvezničarji slovenskih bank

Ljubljana, 12. junij 2020

Vlada Republike Slovenije

Predsednik Janez Janša

Gregorčičeva 20 in 25

 

1000 LJUBLJANA

 

Zadeva: Predlog za sklenitev izvensodne poravnava ali poravnalne sheme z izbrisanimi delničarji in Obvezničarji slovenskih bank

 

Spoštovani g. Janez Janša - predsednik Vlade Republike Slovenije

 

Včeraj je v javnosti odjeknila novica, da Vlada Republike Slovenije sprašuje Evropsko komisijo za njene pogoje za konec postopka pred SEU v zvezi s preiskavami na Banki Slovenije zaradi utemeljenih sumov storitve kaznivih dejanj pri izbrisih delničarjev in obvezničarjev pod vlado Alenke Bratušek.

 

Prepričani smo, da je vaša poravnalna iniciativa - če je bila mišljena parcialno samo v razmerju med Republiko Slovenijo in EU - izrazito nasprotna interesu Republike Slovenije in njenih opeharjenih vlagateljev, da se na podlagi temeljite in poglobljene preveritve načina, kako je Banka Slovenije v navezi z vlado Alenke Bratušek prišla do "izračuna" o hkratni insolventnosti večine bančnega sistema, ki je do njihovega izračuna sicer nihče ni opazil. Parcialna poravnava, ki bo opeharjenim delničarjem in obvezničarjem onemogočila dostop do "izračunov" o hkratni insolventnosti večine bančnega sistema, bo izničila njihovo pravno varstvo po ZPSVIKOB in ustvarila farso iz sodnega postopka, v katerem naj bi se ti izračuni preverili. Vendar nas ne razumite napak: v Društvu MDS se že vseskozi zavzemamo tudi za rešitev celotne zadeve na način izvensodne poravnave, vendar ta poravnava ne more biti parcialna, temveč mora biti vseobsegajoča.

 

Spoštovani predsednik, če ponujate poravnavo Evropski komisiji, ponudite torej tudi takojšnjo izvensodno poravnavo ali poravnalno shemo vsem izbrisanim obvezničarjem in delničarjem slovenskih bank. Pravni postopki se vlečejo že od leta 2013 dalje in so zaradi ustavne pritožbe Banke Slovenije zopet prekinjeni. Tako tudi 7 let po bančni sanaciji niti nismo začeli izvajati dokazov in iskati resnice, sedaj pa parcialna poravnalna ponudba, ki opeharjenih vlagateljev niti ne zajema, grozi, da do izvajanja odločilnih dokazov nikoli ne bo prišlo.

 

Kako si v Društvu Mali delničarji Slovenije predstavljamo poravnavo, smo že večkrat povedali, le to izvede Republika Slovenija delno v denarju in delno v izdaji obveznic, ki jih kot nadomestilo za poravnavo prejmejo upravičenci, ki so bili vpisani pri KDD na dan izbrisa ali njihovi pravni nasledniki, saj je kar nekaj takratnih delničarjev in obvezničarjev vmes preminulo. Postopek mora biti enostaven, da ne povzročamo nepotrebnih stroškov državljanom .

 

V kolikor je pripravljenost za tak korak vam bomo z veseljem predstavili skupaj z našimi pravnimi strokovnjaki, postopek in potrebne zakonske rešitve za končanje te 7 letne agonije.

 

S spoštovanjem,

 

Rajko Stanković

predsednik Društva MDS

 

V vednost: - Ministrstvo za finance in Ministrstvo za pravosodje

 

Delničarjem Telekoma Slovenije 3,50 EUR bruto dividende, enormni prejmki direktorja Ipka na Kosovu

Delničarji Telekoma Slovenije so se danes sestali na 31. skupščini, kjer so odločali tako o delitvi dobička, kakor razpravljali o preteklih poslih družbe in končno dobili nekaj jasnih odgovorov. Za polom z arbitražno sodbo, ki je delničarje Telekoma Slovenije stal 22,9 mio EUR, za sedaj brez sankcij za odgovorne, na skupščini pa smo doživeli šokantno razkritje enormne plače direktorja Telekomove odvisne družbe Ipko na Kosovu, ki že vse od leta 2011 prejama cca 275.000,00 EUR bruto po dveh pogodbah.

Ljubljana, 05. junij 2020

Delničarji bodo prejeli dividenda v višini 3,50 EUR bruto 19. junija 2020

Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije je danes na 31. skupščini Telekoma Slovenije zastopal preko 2,13 % prisotnega kapitala oz. 112.564 delnic TSLG z glasovalno pravico. Delničarji so potrdili predlog, ki ga je podal SDH, da se za izplačilo dividend nameni znesek v višini 22.796.173,00 EUR oz. 3,50 EUR bruto na posamezno delnico. Preostali del v višini 7.395.372,48 EUR se prenese v naslednje leto.

Dividende se izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 18. 6. 2020 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend. Prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende 17. junij 2020. Dividende se izplačajo 19. 6. 2020

Za ogled prispevka novinarja Florjana Zupana iz odaje ODMEVI TV SLO1 z dne 05. junij 2020 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Skupščina je podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu

Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu in se seznanila z prejemki organov vodenja in nadzora ter politiko plačil.

mag. Robert Erzin direktor IPKO na Kosovu od leta 2011 najbolje plačani manager Skupine Telekoma Slovenije

Ko se je skupščina seznanila s politiko prejemkov članov organov vodenja odvisnih družb družbe, je delničarje neprijetno presenetilo razkritje o enormni plači direktorja Ipka na Kosovu.

Na skupščini smo izvedeli, da ima direktor Ipko na Kosovu mag. Robert Erzin po 2 pogodbah kar 275.000,00 EUR dohodkov bruto in to že od leta 2011. Zadnji pozitiven finančni popravek pogodbe je podpisal leta 2014 z njim predsednik uprave mag. Rudolf Skobe, kar je razkril sedanji predsednik uprave Telekoma Slovenije mag. Tomaž Seljak. Ob tem je imel mag. Robert Erzin celo pravico do 12 plač odpravnine v primeru prenehanja funkcije, ter pravico do uveljavljanja konkurenčne klavzule kar za dobo 24 mesecev. 

Predsednik mag. Tomaž Seljak je na vprašanje predsednik Društva MDS Rajka Stankovića kaj bo naredil, da bo take enormne prejemkov in odpravnin omejil, skupščini povedal, da so pred dnevi plačo po obeh pogodbah mag. Robertu Erzinu bistveno znižali in mu omejili tudi pravico do odpravnine na 6 mesecev.

PWC novi revizor

Skupščina je tudi potrdila izbor PWC za revizorja za obdobje 2020 do 2020

Aleš Šabeder novi član nadzornega sveta

Telekom Slovenije – odločanje o delitvi dobička in dodatna vprašanja glede poslovanja družbe

Delničarji Telekoma Slovenije so se danes sestali na 31. skupščini, kjer so odločali tako o delitvi dobička kakor tudi o preteklih poslih družbe, na katere delničarji še vedno niso dobili jasnih odgovorov. Rajko Stanković – predsednik Društva Mali delničarji Slovenije bo danes na skupščini Telekoma Slovenije zastopalo ponovno preko 1,7 % osnovnega kapitala oz. 111.222 delnic TSLG z glasovalno pravico.

 

Ljubljana, 05. junij 2020


 

Skupščina o dividendi, novem nadzorniku, izboru revizorja in izvensodni poravnavi z bivšim vodstvom

Telekom Slovenije bo verjetno delil 3,50 EUR dividende na delnico in izvolil Aleša Šabedra za novega člana nadzornega sveta, saj je predlog podal SDH, ki ima zadostno, več kot 72 % večino, skupaj s paradržavnimi skladi za izglasovanje. Skupščina bo odločala tudi o izboru PWC za revizorja za obdobje 2020 do 2020, ter o prejemkih članov NS.

Med zanimivejši bo verjetno tudi razkritje prejemkov vodilnih kadrov in njihovih bonitet v odvisnih družbah, ki do sedaj niso bile razkrite delničarjem družbe. V zvezi s tem smo zahtevali dodatna pojasnila glede višini plače in bonitet ter nagrad ob prostovoljnem ali drugačnem razhodu iz odvisne družbe. 

Skupščina bo med zanimivejšimi temami obravnavala tudi izvensodno poravnavo z bivšim vodstvom z Bojanom Dremljem na čelu s katerim se končuje pravda iz leta 2012.

 

Društvo MDS ponovilo 12 lanskih vprašanj in dodalo 9 novih vprašanj vezano na poslovanje družbe

Je pa Društvo Mali delničarji Slovenije zaradi hitrejšega poteka skupščine Upravi in Nazornemu svetu  Telekoma Slovenije ponovno poslalo v naprej vprašanja, ki so bila in neodgovorjena že na lanskoletni avgustovski skupščini in prav tako nismo dočakali odgovorov kljub sklepu Komisije za nadzor javnih financ DZ z dne 11. novembra 2019, ki glasijo takole:

Sprejeti sklepi Komisije za nadzor javnih financ DZ z dne 11.12.2019:

  1. Komisija DZ za nadzor javnih financ (Komisija) poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v roku 60 dni pripravi poročilo o uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti naložbe v družbo Antenna TV SL ter poročilo o ravnanju članov organov nadzora in uprave Telekoma v primeru spora z družbo Antenna Gropu glede družbe Antenna TV SL, in ju posreduje Državnemu zboru.
  2. Komisija poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v roku 60 dni pripravi odziv in podrobno poročilo na postavljena vprašanja s strani Društva Malih delničarjev Slovenije glede problematike Antenna TV Sl, ki so bila postavljena na skupščini Telekoma Slovenije v primeru sora z družbo Antenna Group glede družbe Antenna TV SL, in ju posreduje državnemu zboru.
  3. Komisija poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v poročilu iz prejšnjega sklepa navede tudi podatke o odpravninah bivših predsednikov oz. članov uprav družbe Telekom.

 

Društvo MDS je predlagalo izplačilo dividende v višini 2,50 EUR na skupščini Zavarovalnice Triglav, a žal AZN ni podal pozitivnega mnenja

Včeraj 01.06.2020 je predsednik Društva MDS Rajko Stanković na Zavarovalnico Triglav, d.d., posredoval nasprotni predlog za izplačilo dividende v višini 2,50 EUR na delnico.

 

Ljubljana, 02. junij 2020

 

Društvo MDS predlagalo izplačilo 2,50 EUR dividende s časovnim zamikom

Vir slike: VZMD. Za ogled prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Društvo MDS kot predlagatelj v svojem imenu in v imenu zastopanih delničarjev, ki so lastniki nekaj čez 425.000 delnic ZVTG, predlagal, da se delničarjem izplača dividenda za leto 2019, ki je tudi opredeljena v sprejeti dividendni politiki. Delničarji razumemo Upravo in NS, ki  zaradi poziva regulatorja AZN, predlagata neizplačilo dividende, a hkrati smo delničarji prepričani, da Uprava in NS vodita posle tako, da je kljub nihanjem na kapitalskem trgu portfelj Zavarovalnice Triglav kapitalsko ustrezen.

Ker je za izplačilo dividende potreben skupščinski sklep le tega predlagamo tako, da ne bo kršil priporočil regulatorja, saj predlagamo, da se dividenda izplača z ustreznim časovnim zamikom, ko ukrep AZN ne bo več veljal in novega ne bo izdal ter bosta Uprava in Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav, d.d., sprejela ugotovitveni sklep, da izplačilo predlagane in izglasovane dividende na skupščini 02. junija 2020, na osnovi projekcij kapitalske ustreznosti za prihodnja 3 leta ne ogroža kapitalske ustreznosti družbe, najkasneje na seji nadzornega sveta dne 17.11.2020, kar izhaja iz objavljenega finančnega koledarja Zavarovalnice Triglav.

 

Društvo MDS je poslalo nasprotni predlog tudi na AZN

Društvo MDS je v izogib morebitnim ukrepom AZN v primeru, da bi bil izglasovan predlagani sklep o delitvi dobička, ki ga predlaga Društvo MDS,  poslalo svoj nasprotni predlog na AZN s prošnjo naj se AZN jasno opredeli danes do skupščine, ki poteka ob 14.00 uri in naj jasno pove ali ta nasprotni predlog Društva MDS kakorkoli krši njihovo priporočilo, saj je predlagan datum izplačila predviden za 27. november 2020. Spomnimo se, da lahko sprejeti sklep skupščine o izplačilu dividend z odredbo zadrži AZN, kot je to v preteklosti že storila v primeru Adriatik Slovenice leta 2012.

V Društvu MDS menimo, da s tako oblikovanim nasprotnim predlogom spoštujemo priporočila AZN, hkrati pa v ničemer ne ogrožamo kapitalske ustreznosti, saj imata zadnjo besedo Uprava in NS ZT, ki se do tega opredelita na osnovi projekcij kapitalske ustreznosti za naslednja 3 leta, na seji NS ZT, ki bo 17.11.2020 po objavljenem finančnem koledarju.  

S tem bi sledili dividendni politiki Zavarovalnice Triglav in če bila kakorkoli kapitalska stabilnost neustrezna, se sklep skupščine ne bi izvedel, saj sta oba pogoja za morebitno izplačilo dividende kumulativno zastavljena in šele, ko s sklepom Uprava in NS ZT potrdita kapitalsko ustreznost, ob hkratni odpravi omejitev AZN, se lahko sklep o izplačilu dividende izvede.

 

Društvo MDS pred skupščino prejelo negativen odgovor AZN, skupščina je sprejela osnovni predlog, da se dividende zaenkrat ne izplačajo

V Društvu MDS so dobili odgovor AZN, ki na žalost ni »prižgal zelene luči predlogu Društva MDS«, ki je predvideval izplačilo dividende v višini 2,50 EUR z razumnimi odložnimi pogoji.

Ker je AZN zavrnila možnost sprejetja sklepa z odložnim pogojem je skupščina delničarjev sprejala osnovni predlog, da se dividende za leto 2019 žal trenutno ne delijo. V primeru, da bo AZN odločila oktobra 2020 drugače, pa bo potrebno sklicati novo skupščino delničarjev, ki bi odločala o višini in datumu morebitnega izplačila dividend za preteklo leto.

 

Nasprotni predlog Društva MDS, o katerem se ni glasovalo je glasil:

Predlog sklepa:

»Bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2019 znaša 60.543.474,97 EUR, se uporabi na naslednji način:

  • del bilančnega dobička v višini 56.837.870,00 EUR se uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 2,50 EUR bruto na delnico in se izplača 27. novembra 2020 v korist oseb, ki bodo v delniški knjigi vpisane kot imetniki delnic po stanju na dan 26. novembra 2020.
  • o uporabi ostalega dela bilančnega dobička v višini 3.705.604,97 EUR se bo odločalo v naslednjih letih.

Sklep stopi v veljavo, če so kumulativno izpolnjeni naslednji odložilni pogoji:

  • da z dne 01. oktober 2020 preneha veljavnost poziv Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) glede ne izplačevanja bilančnega dobička in ne prevzemanja nepreklicnih zavez za izplačilo dobička, in do 17.11.2020 ni sprejet drug ukrep AZN, ki bi zavarovalnici prepovedal ali omejeval izplačilo dividend v letu 2020,
  • da Uprava in Nadzorni svet družbe do 17.11.2020 s sklepom ugotovita, da iz projekcij kapitalske ustreznosti za prihodnje 3 leta izhaja, da bo Skupina Zavarovalnica Triglav kljub izplačilu dividend iz tega sklepa v srednjeročnem obdobju sposobna ohranjati kapitalsko ustreznost v ciljnem razponu, ki je določen s politiko upravljanja kapitala Skupine Triglav.

V primeru, da se katerikoli prej navedeni odložilni pogoj ne izpolni do vključno 27.11.2020, se šteje, da ostane bilančni dobiček, ki na dan 31.12.2019 znaša 60.543.474,97 EUR, v celoti nerazporejen.«

DUTB prevzema nadzorne funkcije v Istrabenzu

Na današnji skupščini Istrabenza je bilo prisotnih 3.547.677 delnic z glasovalno pravico, kar predstavlja 68,50 odstotka kapitala družbe oz. vseh delnic z glasovalno pravico.

Portorož 27. maja 2020

Nadzorniki zaključili mandat

Skupščina se seznani, da zaradi izteka šestletnih mandatov z dnem 28. 5. 2020 iztečejo mandati naslednjim članom nadzornega sveta družbe: Gedrih Janku, Katić Desanki, Marinič Milanu, in Tavčar Denis.

Novi nadzorniki izvoljeni z odložnim pogojem

Skupščina je na predlog DUTB, d.d. za člane nadzornega sveta ISTRABENZ, holdinška družba, d.d. – predstavnike delničarjev za 4 letno mandatno obdobje izvola:

  • Gregor Dolenc, ki je ekonomist, zaposlen v lastnem podjetju Empirika. Med drugim je član nadzornega sveta Iskra Mehabizmi.
  • Andrej Koprivec je ekonomist in revizor, zaposlen v lastnem podjetju. Med drugim je član nadzornega sveta Elektro Gorenjska.
  • Klemen Babnik je univerzitetni diplomiran pravnik, ki dela na ministrstvu za infrastrukturo. Med drugim je član nadzornega sveta DRI.

Sklepi so bili sprejeti pod odložnim pogojem, ki se uresniči, če in ko je k odločitvi dano soglasje sodišča v skladu s 151.a členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Sklep je bil sprejet v vsebini, predlagani v nasprotnem predlogu delničarja DUTB d.d., predloženemu pred samo sejo skupščine.

Kršenje predpisov in nepravilnosti s strani Banke Slovenije ugotovilo tudi Računsko sodišče

V Društvu Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju Društvo MDS) želimo Ustavno sodišče RS opozoriti na objavo revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018"

V Društvu MDS smo iz povzetka revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018«, ki ga je javno objavilo Računsko sodišče lahko razbrali sledeče:

  • Banka Slovenije ne le da ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, temveč je standarde in predpise kršila do te mere, da se odpira vprašanje sistematičnega kršenja pravnega reda Republike Slovenije in to celo s kaznivimi dejanji, saj iz javne izjave predsednika Računskega sodišča sledi, da so organom pregona naznanili vsaj dve. 
  • iz zadnje ugotovitve povzetka revizijskega poročila (»z evidentiranjem zgradb v Avstriji po ½ ocenjene vrednosti nepremičnine je ravnala v neskladju z Zakonom o Banki Slovenije, Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Smernico Evropske centralne banke (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34)«) je razvidno tudi, da ima Banka Slovenije z zakonitimi in poštenimi vrednotenji kronične težave, ki so se pokazale že pri pregledu vrednotenj pred izračunom potrebne dokapitalizacije bank leta 2013.

Glede na dejstvo, da je Računsko sodišče izdalo tako mnenje, je nujno, da se z njim seznani tudi ustavno sodišče kot najvišja pravna instanca, in s tem dokaže svojo strokovnost  in kredibilnost in ne kot do sedaj, ko smo žal dobili občutek, da ne želi pravno sankcionirati številne nepravilnosti Banke Slovenije. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz TV Dnevnika SLO1 ob 19.00, z dne 14. maj 2020 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

V Društvu MDS smo prepričani, da bi moral Povzetek revizijskega poročila Ustavno sodišče prepričati, da nemudoma presoja vse napake Banke Slovenije ne pa da se le te »boji« in takoj  začne kritično ocenjevati vsa pretekla in sedanja dejanja Banke Slovenije, ki so predmet presoje US, ne pa da dopušča Banki Slovenije, da ima »dogmatični položaj« in posledično nezmotljivega razlagalca predpisov. 

Predvsem pa je skrajni čas, da Ustavno sodišče preneha »razlagam« in »pojasnilom« Banke Slovenije poklanjati verodostojnost in tehtnost, ki je ravnanja Banke Slovenije ne upravičujejo. 

Če bi namreč ostalo pri sklepu U-I-168/17-19 z dne 20. decembra 2017, s katerim je Ustavno sodišče sledilo predlogu Banke Slovenije in zadržalo izvrševanje določil ZBS-1C o dopustnosti revidiranja njenega poslovanja, potem poročilo, ki ga je Računsko sodišče izdalo, ne bi smelo nastati, ugotovljene hude nepravilnosti in z njimi povezana kazniva dejanja pa bi ostale vsej strokovni in drugi javnosti neodkriti.

V Društvu MDS ob koncu želimo spomniti, da je Ustavno sodišče tudi vrhovna avtoriteta za varstvo človekovih pravic in temeljih svoboščin in želimo, da tako tudi deluje sedaj in v bodoče.

Za ogled celotnega revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled povzetka revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled infografike revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Državni svet vztraja, da je potrebno zaradi neustavnosti t.i. zakon o bančnih izbrisancih v celoti razveljaviti

Društvo MDS se strinja z navedbami Državnega ki se v izjavi odzival na navedbe Vlade ter vztraja pri zatrjevani protiustavnosti. Zastopa stališče, da je zaradi nedodelanosti in odprtih vprašanj dejansko nemogoče izvrševanje zakona na ustavnoskladen način in da bi bilo treba ZPSIVKOB v celoti razveljaviti.

Ljubljana, 17. april 2020

Izjava Državnega sveta z dne 16. april 2020

Državni svet je vložil zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) ter predlagal začasno zadržanje izvajanja zakona in prednostno obravnavanje zadeve.

Vlada je nato podala svoje mnenje, Ustavno sodišče pa je Državni svet pozvalo, da se izjavi na podane trditve vlade, ki v svojem mnenju poudarja, da je bila neustavnost ugotovljena zgolj v zvezi s pravico do dostopa do podatkov, dokaznim bremenom in možnostjo kolektivnega uveljavljanja sodnega varstva. V zvezi z zatrjevanimi neskladji z Ustavo je Vlada podala svoje stališče pri naslednjih problemskih sklopih: omejevanje možnosti uveljavljanja pavšalnega nadomestila, omejevanje najvišjega zneska nadomestila, omejevanje najvišjega zneska odškodnine, javna objava podatkov o tožnikih in zbiranje in obdelava osebnih podatkov zaradi dostopa do dokumentov v virtualni podatkovni sobi, pravno sredstvo zoper odločbo Banke Slovenije, izdano v zvezi s pavšalnim nadomestilom, učinkovitost sodnega varstva, vključitev Republike Slovenije kot stranskega intervenienta, nadzor nad izvajanjem tretjega odstavka 23. člena ZPSVIKOB.

V izjavi se Državni svet odziva na navedbe Vlade ter vztraja pri zatrjevani protiustavnosti. Zastopa stališče, da je zaradi nedodelanosti in odprtih vprašanj dejansko nemogoče izvrševanje zakona na ustavnoskladen način in da bi bilo treba ZPSIVKOB v celoti razveljaviti

Državni svet pri tem opozarja, da zakon vlagatelje, ki so v bistveno enakem položaju, obravnava različno, obenem pa druge vlagatelje, ki so (bili) v bistveno različnem položaju, obravnava enako. Izraža razumevanje potrebe, da se upošteva socialni element, vendar ocenjuje, da uporabljeno merilo ni primerno in ne zagotavlja zaščite socialno šibkejše stranke. Nasprotuje takšni razlagi odločbe U-I-295/13, ki bi pomenila uporabo samo posameznih določb insolvenčne zakonodaje (npr. glede javnih objav) in spregledanje ostalih določb (npr. glede vrstnega reda poplačila upnikov). Vztraja pri stališču, da omejitev pavšalnega nadomestila v absolutnem znesku pomeni kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave, saj bodo nekateri procentualno izgubili bistveno več kot drugi, in se zavrača teza Vlade, da gre pri pavšalnem nadomestilu za poravnavo. Opozarja, da glede na naravo obravnavanih podrejenih instrumentov in insolvenčno zakonodajo premoženjsko škodo nekdanjih imetnikov ne more predstavljati denarni znesek, ki je bil namenjen nakupu, niti knjigovodska vrednost kupljenih instrumentov, ampak bi bilo pri ugotavljanju vrednosti terjatve iz izbrisanih podrejenih obveznic treba izhajati iz njihove vrednosti ob zapadlosti.

Opozarja, da je v pravni položaj nekdanjih imetnikov bilo poseženo z izdajo odločb Banke Slovenije leta 2013 in je zato glede odškodninske ali druge odgovornosti v zvezi s temi odločbami, treba uporabiti takrat veljavne predpise. V zvezi z javno objavo podatkov o tožnikih in zahtevku opozarja na vsebino pojma »javni interes« in tega postavlja v odnos s pravico do informacijske zasebnosti ter poudarja, da predpisana ureditev ni sorazmerna z zasledovanim ciljem. V zvezi z zbiranjem in obdelavo podatkov o osebah, ki izpolnjujejo pogoje, da bi dostopale v virtualno podatkovno sobo, opozarja na poseg v informacijsko zasebnost teh oseb, ter na načelo omejitve namena, ki zahteva, da se podatke uporablja samo za namen za katerega so bili zbrani. Pri vprašanju pravnega sredstva zoper odločbo Banke Slovenije o pavšalnem nadomestilu opozarja, da pri izpostavljenem vprašanju ne gre samo za vprašanje, ali bi se podatki, ki bi jih predložil vlagatelj, razlikovali od podatkov, ki bi jih pridobila BS po uradni dolžnosti, ampak tudi za vprašanje možnosti odprave očitnih napak že v postopku pred BS in zadostnosti določbe četrtega odstavka 5. člena ZPSVIKOB za dostop BS do podatkov, ki so davčna skrivnost.

V zvezi z možnostjo predodelitve spisov med sodišči opozarja na določbo 29. člena ZPSVIKOB o obveznem združevanju pravd, ki omejuje možnosti za določitev drugega pristojnega sodišča v zadevah po ZPSVIKOB ter da bi v primeru predodelitve (celotne) združene pravde prišlo do zmanjšanja koncentracije in do (ponovne) razpršitve. Ponovno opozarja na nedorečenost in nejasnost izpodbijanih določb ter spornost z vidika celovitosti pravnega reda RS. Vztraja, da je interes RS za intervencijo v postopku zgolj ekonomski. Ponovno opozarja, da bo BS, skladno z 41. členom ZPSVIKOB imela pristojnost prekrškovnega organa, pri čemer bo odločala o tem, ali je pravna ali fizična oseba, s katero je v sporu storila prekršek, in bo imela možnost izreči visoko denarno globo, kar pomeni kršitev videza nepristranskosti, hkrati pa predstavlja nedopusten pritisk na drugo.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.