Medij: Primorske novice Avtorji: Vidrih Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 15. 09. 2012 Stran: 3
Zadružna kraška banka je opustila projekt prevzema vipavske hranilnice in posojilnice
V Zadružni kraški banki, ki se je resno zanimala za nakup večinskega deleža vipavske hranilnice in posojilnice, so zaradi "strupenega ozračja", ki vlada na Vipavskem, dvignili roke od te namere. Vodstvo Kmetijske zadruge Vipava, ki je računalo, da bodo postopek prodaje večinskega deleža hranilnice končali v začetku oktobra, njihovo odločitev zelo obžaluje.
OPČINE, VIPAVA^ Upravni svet Zadružne kraške banke (ZKB) je sprejel sklep o opustitvi projekta o prevzemu lastništva Hranilnice in posojilnice (HiP) Vipava. "Razlogov za to odločitev je več. K najpomembnejšim prav gotovo prištevamo strupeno ozračje, ki trenutno prevladuje na Vipavskem," pojasnjuje Sergio Stancich, predsednik uprave ZKB z Opčin, ki je med delničarji vipavske hranilnice vse od ustanovitve delniške družbe.
Stancich: "Vse skupaj je že noro"
Še poleti je Stancich zatrjeval, da se bo ZKB kljub nasprotovanju malih delničarjev in vipavskih občin še naprej potegovala za združitev z vipavsko hranilnico. "Čez pet let bi lahko imeli razvito Primorsko banko s sedežem na Opčinah in s centrom za poslovanje v Vipavi," je tedaj povedal za naš časnik.
Optimizem pa ga je kmalu minil. "Dovolj nam je očitkov, da je postopek prodaje hranilnice nepregleden, dovolj nam je tega, da nas obravnavajo kot tujce ... Vse skupaj je že noro. Če imajo občina Vipava in mali delničarji toliko denarja, da si lahko privoščijo nakup večinskega deleža hranilnice, naj to storijo. Še svoj delež jim bomo prodali," napoveduje Stancich. "Pa naj oni skrbijo za prihodnost Vipavske doline," je odločen.
Sam sicer ne razume, kako lahko občine, ki nimajo denarja niti zase, v teh kriznih časih sploh lahko postanejo lastnik neke banke. "A povem vam: taka banka ne bo nikoli primorska, saj ne bo delovala na obeh straneh (nekdanje) meje, ampak bo ostala zgolj vipavska." ZKB si bo kljub temu še naprej prizadevala za prodor na slovensko tržišče. "Želimo si postati čezmejna banka, a očitno bomo zadeve speljali naprej brez vipavske hranilnice," še pojasnjuje Stancicih.
Zapravljena priložnost
Vodstvo Kmetijske zadruge (KZ) Vipava, ki prodaja delež v vipavski hranilnici, močno obžaluje odločitev ZKB, da se umika od nakupa večinskega deleža hranilnice. "Bojim se, da smo spet zapravili eno dobro priložnost, da ustanovimo pravo primorsko banko z dobrimi temelji," je včeraj dejal direktor Boris Baje. "Zdaj bodo na potezi občinarji, ki imajo očitno pravi recept, kako banke sanirati," je bil ciničen.
Najboljšo ponudbo za nakup skoraj 56-odstotnega deleža v Hranilnici in posojilnici Vipava je namreč oddala Občina Vipava, okoli katere so zbrani nekateri mali delničarji hranilnice. Hranilnico bi kupili za 1,6 milijona evrov.
Zdaj so na potezi notranji delničarji hranilnice. Če bodo želeli vstopiti v igro za nakup, bodo morali ponuditi vsaj toliko kot najboljši zunanji ponudniki, in tudi plačati varščino. Najresnejši kupec - ZKB - pa je včeraj izstopil iz igre.
A kot opozarja Baje, časa za igračkanje ni več veliko. "Iz Banke Slovenije že dobivamo opozorila o kapitalski neustreznosti vipavske hranilnice," pojasnjuje. In dodaja: "Kot direktorja me načeloma ne sme zanimati, kdo bo kupil večinski delež. Moja naloga je, da od prodaje iztržim čim več. Kot občanu pa mi ni vseeno, kdo bo novi lastnik hranilnice. Kakorkoli, zadnjo besedo bo tako ali tako imela Banka Slovenije, kjer pa so mi že dali jasno vedeti, da si ne želijo nobenih politikov ali fizičnih oseb med lastniki vipavske hranilnice, saj je to nestabilna lastnina."
Za banko po švicarskem vzoru
Med malimi delničarji, ki si skupaj z vipavsko občino želijo priti do večinskega deleža hranilnice, je tudi Aleksander Lemut. Novica o nameravanem popolnem umiku ZKB iz lastništva vipavske hranilnice ga je včeraj nemalo presenetila. "Zelo obžalujem, da je do tega prišlo. Globoko upam, da nismo mi razlog za to, "je dejal. "V javnosti se je že oblikovalo prepričanje, da smo proti naši zamejski banki. A to ni res. Že večkrat sem javno poudaril, da bi bilo dobro, če bi ZKB povečala svoj delež v hranilnici na najmanj 25 odstotkov, tako da bi imela t. i. kontrolni delež. Vse, kar želimo, je to, da bi vipavska hranilnica ostala pravna oseba, in to v Vipavi. Če jo prevzame ZKB, jo čaka likvidacija," pojasnjuje Lemut.
Kot še dodaja, se nameravajo tudi mali delničarji kot notranji lastniki skupaj potegovati za nakup vipavske hranilnice. Ta naj bi postala vseprimorska regionalna banka po vzoru uspešnih švicarskih kantonalnih bank.
Vodstvo ZKB ze preučuje možnost prodaje svojega 10-odstotnega deleža hranilnice in posledično popolne opustitve poslovnih interesov v Vipavski dolini.
"Kar se dogaja, je res žalostno!"
Predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj je ogorčen nad vmešavanjem županov v gospodarsko-bančne zgodbe.
"Če je potrebno prodati en del družbe ali dejavnosti, da saniraš preostale dele svoje dejavnosti, ni kaj oklevati. In povsem vseeno je, ali je kupec tujec ali domača banka. Bistvo je, da se dobi denar, da se lahko kmetom plača grozdje," opozarja David Nabergoj, ki obžaluje, da so občine in interesi posameznikov zrušili tako dober projekt, ki gaje predlagala ZKB. "Bojim se, da bodo kmetje ostali brez denarja, pa tudiAgroindu ne kaže nič dobrega. Osebno namreč ne verjamem, da bodo občine in nekaj posameznikov kupili hranilnico in jo kasneje dokapitalizirali ... Meni vse to bolj diši po stečaju Agroinda in KZ Vipava. Komu je to v interesu? Kmetom?" se sprašuje Nabergoj, ki opozarja, da se prav na tem mikro primeru kaže podoba slovenskega gospodarstva. "Kar se dogaja, je res žalostno. Kmetje bi vendarle skozi to dokapitalizacijo Agroinda dobili plačano grozdje; vsaj letnik ali dva. Tako pa se bodo obrisali pod nosom za denar."