Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 08. 2011 Stran: 20
Ajdovščina - Tekstina iz Ajdovščine je od leta 2005 ko je njeno krmilo prevzel Simeon Špruk, izpeljala obsežno prodajo opreme, nepremičnin in številne posle z wednostoimi papirji. Pri tem je prihajalo do visokih izgub na invalidskem podjetju Tekstika, ki je tik pred stečajem, je razvidno iz posebne revizije, ki smo jo pridobili v uredništvu. Njena vsebina dodatno osvetljuje posle z delnicami in hčerinsko družbo, o katerih smo že poročali, razkriva pa tudi ozadje ostalih poslov.
Vprašanja glede domnevno spornih kupčij so poskušali na včerajšnji skupščini direktorju in večinskemu lastniku Simeonu Špruku zastaviti tudi nekateri mali delničarji, a niso prejeli odgovorov. Špruk ni želel pojasniti niti poslov, ki so se zgodili v prejšnjih letih, ker da skupščina obravnava le poslovanje v lanskem letu.
Iz revizije je razvidno, da je že leta 2006 družba prodala za okoli 1,4 milijona evrov opreme, večino italijanskemu kupcu G. T. Leto kasneje je Tekstiria za 1,7 milijona evrov Tekstiki prodala proizvodno halo predilnice, katere nabavna vrednost je znašala 4,5 milijona evrov. Vletu 2008 je ta skupaj z več tisoč lwacbatnimi metri zemljišč končala v rokah Julona, ki je zanje skupaj plačal 3,4 milijona evrov.
Zemljišča GPG po različnih cenah krožila med vrsto družb
Najbolj sporna je preprodaja neznanega podjetja FNPV ki ga je julija 2009 ustanovilo podjetje BK Projekti (lastnik ni znan, saj so delnice na prinosnika). FNPV je razpolagal s 25.000 evri osnovnega kapitala in »le« dvakrat več sredstvi. Vseeno je Tekstika, v kateri je včasih delalo okoli 50 ljudi, le mesec dni kasneje zanj odštela visokih 1,2 milijona evrov, kar je vzbudilo tudi pozornost revizorja. Niso minili štirje meseci, ko je FNPV dobil novega lastnika, in to za šestkrat nižjo ceno - 196.000 evrov, s čimer je Tekstika ustvarila več kot milijon evrov izgube. Kupec je bil Opi Plus Matjaža Rutarja. Do prodaje je prišlo konec decembra 2009, dva dni preden je matična Tekstina prodala Tekstiko (po več transakcijah je Tekstika letos ponovno pristala v lasti Tekstine).
Revizor se je zato za dodatna pojasnila obrnil na Špruka. Ta mu je povedal, da cenitev FNPV sicer ni bila opravljena, da paje bilo znano, dajeta lastnik zemljišč v Karlovškem predmestju v Ljubljani v vrednosti 1,6 milijona evrov. Iz zemljiške knjige je razvidno, da so bila ta zemljišča prej v lasti Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG) Borisa Dolamiča.
Aprila 2010 se je paket delnic FNPV vrnil v roke Tekstike, kupnina v višini 197.960 evrov pa je bila plačana prek verižne kompenzacije. Zemljišča so bila sicer vmes prenesena na družbo T-PTSN, ki je prav tako zamenjala več lastnikov. FNPV je bil lani poleti likvidiran, T-PTSN pa je še vedno nedelujoč.
Že pred temi posli, v aprilu 2008, seje odvrtel še en posel z zemljišči GPG. Za nekaj več kot milijon evrov je invalidsko podjetje Tekstika kupilo 17.655 kvadratnih metrov veliko stavbno zemljišče na Viču v Ljubljani. Manj kot pol leta kasneje ga je prodalo Tekstini, zanj pa iztržilo tretjino manj - 644.000 evrov.
Tekstina je navedeno zemljišče julija 2009 prodala naprej, zanj pa iztržila 667.000 evrov. S preprodajo zemljišč je tako ustvarila manjši dobiček, vendar je na drugi strani Tekstika izgubila 362.000 evrov in še dodatno poglobila izgubo. Zanimivo je, da je zemljišče kupila ljubljanska družba A-Nep, članica skupine GPG, ki je bil njegov prvotni lastnik.
"Borzni zlom" posredniku prinesel pol milijona evrov dobička
Špruk je revizorjem pojasnjeval tudi ozadje poslov z delnicami Elektra Maribor, ki so v manj kot letu dni zaokrožile med Naložbami plus, Tekstiko in Tekstino, v njih pa so nastajale visoke razlike v cenah. Da je konec maja 2008 Tekstika za slabo likvidne delnice Elektra Maribor plačala po 15 evrov oziroma dvakrat več od tržne, je Špruk pojasnil »s poslovno priložnostjo dobrega nakupa«. Da je te delnice manj kot tri mesece zatem prodala matični družbi po za tretjino nižji ceni, pa je Špruk pojasnil z zlomom borz. Maja 2009 so delnice po ceni 10,47 evra romale v roke družbi Janeva in nato Naložbam plus, prvotnemu lastniku. Pred časom smo razkrili, da so Naložbe plus te delnice prodale po ceni devet evrov, tako da je pri neznanemu posredniku ostala razlika v višini 450.000 evrov.
Kako je Špruk prek preprodaj delnic prišel do Tekstine
Čeprav je do prevzema Tekstine prišlo pred štirimi leti, so se lastniška premetavanja začela že bistveno prej. Leta 2005, ko je njeno krmilo prevzel Simeon Špruk, je 25-odstotni delež obvladoval Infond Holding, desetina je bila v lasti državne Slovenske odškodninske družbe (Sod), med lastniki pa so bili ob malih delničarjih tudi GBD, PID Vipa Invest, vzajemna sklada KD Rastko in KD Galileo ter Vizija Holding Ena.
Avgusta 2007 je Špruk prek svoje Svile In objavil prevzem družbe, ki je imela tedaj več kot 12 milijonov evrov premoženja in le 1,3 milijona evrov finančnih obveznosti. Za delnico je ponudil 1,46 evra, kar je Tekstino vrednotilo na 1,6 milijona evrov. V kasnejših mesecih so v Šprukovih rokah končale delnice Infonda, obeh KD-skladov, Pom-lnvesta in Vizije Holding Ena. Vseeno so bile le v zadnjem primeru delnice prodane neposredno Špruku. Kot vmesni člen se je med Infondom pojavilo še podjetje ML Projekti (v lasti GPG), med KD-skladi pa Istrabenz, Pom-lnvest in Kompas Intemational. Preprodane so bile tudi »državne« delnice Tekstine. Sod jih je leta 2007 prodal podjetju Kobo (Damjan Božič), ta leto kasneje Murki pod vodstvom Darka Kudeljnjaka. Nista minila dva meseca, ko je do delnic prišel Hypo, tik pred novim letom 2008 pa Moje Investicije z lastniki v Belizeju. Del teh delnic je predlani končal pri Svili In, del pa pri Verdinu Naložbah (Robert Držan).
Špruk je tako leta 2009 prišel do 52-odstotnega delež Tekstine, za katerega je Svila In odštela skupaj 850.000 evrov. Na Šprukov lastniški delež v Svili In se je sicer pred mesecem dni vpisala družba Emmelia Matjaža Rutarja, ki ji Špruk dolguje četrt milijona evrov.
Na prvega moža in večinskega lastnika Tekstine Simeona Špruka že vrsto let letijo obtožbe ostalih delničarjev, da finančno izčrpava ajdovsko tekstilno tovarno. V zadnjih petih letih je namreč izpeljal vrsto poslov z nepremičninami in delnicami, pri katerih je propadlo hčerinsko podjetje delalo visoke izgube, vendar delničarji niti na včerajšnji skupščini niso dobili pojasnil.