Na Okrožno sodišče v Ljubljani je bil s strani poslovodstva končno podan predlog za uvedbo stečaja družbe D NALOŽBE, d. d. (ki je pravna naslednica PID-a), na podlagi določil 106. člena ZTFI. Uprava je končno spoznala, da ne bo mogoče uspešno izvesti finančnega prestrukturiranja družbe tako, da bi le-ta znova postala dolgoročno plačilno sposobna, na kar sta jo že od maja 2010 opozarjala Društvo MDS in NS družbe, ki je aktivno deloval od 19. aprila 2010 do 25. avgusta 2010.
Ljubljana, 19. oktobra 2010
DRUŠTVO MDS BO VLOŽILO ODŠKODNINSKO TOŽBO ZOPER UPRAVO IN NS
Rajko Stanković, predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju Društvo MDS) bo kot zakoniti zastopnik delničarja Društva MDS, ki ima 21 delnic in tudi v imenu drugih malih delničarjev na pristojno sodišče vložil odškodninsko tožbo zoper Upravo oz. Danila Peteha in celotni Nadzorni svet (ki naj bi nadziral delo Danila Peteha od imenovanja do 7. marca 2010), zaradi očitne opustitve dolžnosti vodenja oz. nadziranja v skladu z načelom skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika.
O usodi vložene izpodbojne tožbe pa se bo Društvo MDS odločilo naknadno.
PREDLOG ZA ODVZEM LICENCE ECUM REVIZIJI, d.o.o.
Društvo MDS bo prav tako pristojni Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem predlagalo odvzem licence ECUM REVIZIJI, d.o.o. iz Ljubljane, zaradi nestrokovnega dela.
Že ob nesprejemu letnega poročila za leto 2009 so nadzorniki opozorili na številne strokovne pomanjkljivosti v letnem poročilu družbe D Naložbe, d.d., ki jih je revidirala in potrdila ECUM REVIZIJA, d.o.o.. To žal ni prvi primer, s katerim se srečuje Društvo MDS in ki izkazuje številne indice namernega »nižanja ob nepravilnostih« s strani omenjene revizijske hiše.
MALI DELNIČARJI NAJ PRIJAVIJO TERJATEV
Ko bo izdan sklep o pričetku stečajnega postopka, svetujemo vsem malim delničarjem, ki jih je danes še okoli 3.800, naj prijavijo obstoj terjatev iz naslova lastništva delnic. V primeru, če bo ostalo kaj sredstev, lahko pričakujejo vsaj del kupnine za svoje »izropane certifikate«. O načinu in kam je to potrebno prijaviti, bomo obvestili na spletni strani Društva MDS (www.skupaj.si).
D NALOŽBE SO BILE INSOLVENTNE ŽE OD APRILA 2010 DALJE
Po seriji odstopov nadzornikov družbe D Naložbe, ki so se zgodili ob pričetku leta 2010 in sodnem imenovanju novega nadzornega sveta, se je novi nadzorni svet v sestavi Janez Nastran, Uroš Sedej in Jože Horvat takoj lotil dela in začel analizirati situacijo D Naložb, d.d.. Pri tem so naleteli na znatne težave, saj se je začelo zapletati že ob pojasnjevanju posameznih postavk v bilanci za leto 2009. Kamen spotike so bili nenavadno visoki, predvsem pa nepojasnjeni potni stroški v skupni višini več kot 5.000 EUR (razvidno iz letnega poročila na strani 15, kar je 3 x več kot v letu 2008). Ko so novi nadzorniki želeli pregledati upravičenost le-teh, direktor oz. predsednik uprave tega ni hotel predložiti v pregled, prav tako pa na sami skupščini ni podal utemeljenosti in upravičenosti izplačil neprimerno visokih prejemkov in ostalih stroškov.
GLAVNI KRIVEC ZA STEČAJ - ENORMNA PLAČA PREDSEDNIKA UPRAVE DANILA PETEHA V VIŠINI 6.500 Eur (bruto-bruto) OZ. 92.374 EUR v letu 2009
Ker družba tudi finančno ni bila v zavidljivem položaju (prihodki so bili samo že od izvedenih prodaj), so nadzorniki prav tako predlagali sporazumno zmanjšanje previsoke plače direktorju oz. predsedniku Uprave. Slednji na to ni pristal, zato so jo s sklepom opredelili na zakonski minimum, a se je direktor pritožil. Izjavil je, da se s tem ogroža njegov življenjski status.
Pri tem naj izpostavimo, da je strošek plače predsednika Uprave g. Danila Peteha v lanskem letu v celoti znašal 92.374 EUR bruto, z vsemi vključenimi dajatvami, kar predstavlja 75 % celotne izkazane izgube v skupni višini 123.118 EUR - oba podatka sta razvidna na straneh 4 in 5 iz javno objavljenega letnega poročila.
SAMOVOLJA PREDSEDNIKA UPRAVE DANILA PETEHA
Predsednik Uprave ni izvrševal sklepov nadzornega sveta, niti podajal poročil o svoji prisotnosti na delovnem mestu nikomur (razen samemu sebi). Ni podajal tudi vseh potrebnih poročil in tudi ni izvršil vpisa prokurista v sodni register, kljub trem pozivom nadzornega sveta, ko so nadzorniki želeli urediti zadeve skladno z zakonom in predlagati prisilno poravnavo. Še več - ob pričetku zadnje skupščine, kljub večkratnim pozivom in opozorilom pooblaščencev Društva MDS, ni želel pokazati vseh prijav in pooblastil, predvsem pa ne prijav in pooblastil njemu "prijaznih" družb in delničarke, ki jo je zastopal on sam in v njenem imenu podajal nasprotne predloge. Posledica tega je bila zamenjava “neprijaznega in sitnega nadzornega sveta” z prijaznim in podrejenim Danilu Petehu na skupščini 25. avgusta 2010.
NEJASNI FINANČNI TOKOVI D NALOŽB IN POMOČ PRIJATELJEV NA SKUPŠČINI
Ko je novi NS Danilu Petehu znižal plačo na zakonski minimum, je prav on »poskrbel«, da se noben finančni priliv ni pojavil na TRR družbe, zaradi česar je posledično družba D Naložbe prenehala plačevati svoje finančne obveznosti. Zakaj je temu tako in zakaj ni prilivov, pa Danilo Peteh na skupščini ni želel odgovoriti.
KAJ JE S PREOSTANKOM KUPNINE OZ. DENARJA OD ODPRODAJE 20 % DELEŽA DRUŽBE MARLES HIŠE MARIBOR, d.o.o.?
Še pred skupščino in na skupščini 25. avgusta 2010 je predsednik Uprave Danilo Peteh zatrjeval, da ima družba presežek prihodkov nad odhodki in teh naj bi bilo za okoli 40.000 EUR do 50.000 EUR. Kot zanimivost dodajmo, da je Danilo Peteh deleže v Marlesu oz. Marles hišah odprodal posredniku (tako ni maksimiral cene) in ne matičnim firmam direktno, in rok za poplačilo teh terjatev oz. kupnine poteče šele 31.12.2010.
DANILO PETEH BIL DEL SKUPINE MARLES
Pri tem ne gre spregledati dejstva, da je bil Danilo Peteh nekaj časa tudi na vodstveni funkciji v podjetju Marles in, da je družba D Naložbe, d.d., večkrat nastopala kot posrednik pri lastniški konsolidaciji Marlesa, d.d., in Marles hiš Maribor, d.o.o. Pri prevzemu teh družb so bili znatno oškodovani mali delničarji, saj so s spretnimi pravnimi manevri lastniki obšli pravila prevzemne zakonodaje.
Kaj se dogaja s tem denarjem (preostankom kupnine) bo verjetno moral ugotavljati stečajni upravitelj, saj bi po črki zakona morali del tega dobiti tudi delničarji po poplačilu vseh terjatev.