Medij: Radio Slovenija 1, Program A1 Avtorji: Saša Dragoš Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek, 1. oktober 2018 Ura 16:21 Država: Slovenija Doseg: 125.000 Trajanje: 05:00
VODITELJ: Bančni razlaščenci so na sodišču dosegli svojo prvo bitko. Celjsko sodišče je namreč odločilo, da mora Abanka kupcema podrejenih obveznic vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. O tem, kaj to pomeni za ostale razlaščence in kaj za sodno podlago za odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije v pogovoru Urške Jereb s predsednikom Društva Malih delničarjev Slovenije Rajkom Stankovićem.
RAJKO STANKOVIĆ: Tako je celjsko sodišče prvo presekalo ta mrtvi tek, saj je do zdaj se čakalo, da bo Vlada Republike Slovenije predlagala in državni zbor sprejel ustrezni zakon skladno z odločbo ustavnega sodišča in da bo Banka Slovenije izročila dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbris. Banka Slovenije se do zdaj večkrat bom rekel na nek način zavajala slovensko javnost, da teh dokumentov zaradi bančne tajnosti ne more izročiti in da je to del bom rekel tudi ECB-ja, kar pa ne drži, saj so ukrepi se izvedli, preden je bila Slovenija del enotnega bančnega sistema in upamo, da po bom rekel izboru novega guvernerja, ali bo to prvi ali drugi krog, to pač ne vemo, bodo končno izročili vso dokumentacijo, d a se lahko nedvoumno ugotovi, kaj je bilo prav in kaj ni bilo prav.
URŠKA JEREB: S tem dobivate tudi močnejše orožje v smislu pritiska na aktualno politiko. Kot ste že omenili, zakon v zvezi s tem že nekaj časa stoji, čeprav ga je vlada sprejela, potem je padel v državnem zboru navkljub zahtevam ustavnega sodišča, da se sprejme, skratka kakšne imate vzvode, da lahko pritisnete, v narekovajih seveda, na politiko v tem smislu?
RAJKO STANKOVIĆ: Glejte, Društvo MDS je že v soboto prek javne tv izjave pozvalo tako Vlado Republike Slovenije kot državni zbor kot Banko Slovenije, naj spoštujejo nemudoma odločbo ustavnega sodišča in vsak na svojem področju naredijo tisto, kar ustavno sodišče zahteva. Hkrati bo pa Društvo Malih delničarjev Slovenije ponovno obudilo svojo pobudo, ki je bila podana v začetku letošnjega leta, da se naredi poravnalna shema. Mi menimo, da bi lahko s poravnalno shemo, ki bi bila izvedena na način, da Republika Slovenija izda obveznice, ki se skotirajo na organiziranem trgu samo z enim disklejmerjem, da to nikoli več ne bodo predmet kakšne sanacije oziroma rezanj uspeli z nekim diskontom med različnim, med poučenimi in nepoučenimi vlagatelji to zadevo izvensodno zapreti in hkrati razbremeniti sodišča dolgotrajnih sodnih postopkov, saj moramo vedeti, da od bančnega izbrisa tako delnic kot obveznic že poteka peto leto.
URŠKA JEREB: Zakaj bi bilo to po vašem mnenju smiselno, koliko bi morala država sicer odšteti, če bi v bistvu vsi podrejenci uspešno dobili tožbe na sodiščih?
RAJKO STANKOVIĆ: Ta trenutek se govori o številki 960 milijonov, v osnovi je bila ta številka nekoliko nižja, govorimo o 600 milijonih, 960 milijonov se je do zdaj se pravi približno 300, 360 milijonov se je do zdaj nateklo zakonitih zamudnih obresti in če bi ostala sodišča sledila celjskemu sodišču, bi bil to ta znesek. Mi smo predlagali bom rekel, da poučeni vlagatelji prevzamejo del večjega bremena, ker je to pač njihov riziko, da nepoučeni vlagatelji nimajo tega oziroma bom rekel sprejmejo manjši del tega bremena in z izdajo 15 ali 20-letni obveznic, katerih cena je ta trenutek zelo ugodna za zadolževanje, bi rešili, da tisti, ki ne more počakati na dospetje, bi to prodal preko organiziranega trga, naravni kupci tega pa so finančne ustanove, pokojninski skladi, zavarovalnice, ki pa potrebujejo take papirje, ki imajo zajamčen donos in neko ročnost.
URŠKA JEREB: Na društvu pa ste sklenili še nekaj, in sicer boste predlagali odvetnikom kaj?
RAJKO STANKOVIĆ: Ja, na Društvu MDS, tako kot smo najavili v svoji izjavi, bodo naši odvetniki vse, vsa sodišča pozvali, da naj nadaljujejo postopke, saj menimo,d a je leto pa pol, ko Vlada Republike Slovenije in parlament ne opravljata svoje dolžnosti, da bi popravila v bistvu svoj zakon, več kot dovolj časa in če poveličamo analogijo, ki ni prava, ampak ta mi pade sedaj na pamet, na upravnem sodišču velja, da če tisti, ki mora izdati neko odločbo v zakonskem roku, ne izda odločbe, se šteje, kot da je soglašal, ne, in mi bomo šli na sodišče s tem, da pač vlada v bistvu ne želi tega zakona pripraviti, naj sodišče na osnovi obstoječe zakonodaje odloča, tako kot je odločalo celjsko sodišče.
URŠKA JEREB: Hvala.
RAJKO STANKOVIĆ: Prosim.
VODITELJ: S predsednikom Društva Malih delničarjev Rajkom Stankovićem se je pogovarjala Urška Jereb.