Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 12. apr.. 2018 Stran: 4
Korporativno upravljanje
Odločanje skupščine o tekočih poslih bi morala zahtevati uprava družbe - Banka bo sledila navodilu oblasti
Ljubljana - Vlada in SDH sta, kot kaže, presegli svoja pooblastila, ko sta pred kratkim upravi NLB naložili, kako naj ravna v primeru hrvaških sodnih odločb o prenesenih vlogah hrvaških varčevalcev.
Pri tem se postavlja vprašanje, ali se bo vlada kot skupščina vmešavala tudi v poslovanje drugih družb, če bo menila, da gre za zaščito državnih interesov.
Slovenski državni holding (SDH) je ta teden sklical skupščino NLB in upravi naše največje banke naložil, da mora v primeru sodb hrvaških sodišč zoper Ljubljansko banko in NLB o prenesenih deviznih vlogah spoštovati sklepe vlade in ravnati skladno z dopisom ministrice za finance. Tak sklep je upravljavec državnih naložb sprejel na podlagi sklepov, ki jih je vlada sprejela kot skupščina SDH. Povedano drugače: SDH je od uprave NLB zahteval, da spoštuje neposredne sklepe vlade, torej neposredno voljo politike.
Glede na to, da zakon o SDH določa, da holding ni vezan na navodila državnih organov in da tudi smernice OECD izrecno prepovedujejo vmešavanje vlade v vsakdanje vodenje družb v državni lasti, nas je zanimalo, na kakšni pravni podlagi je vlada sploh dala takšno navodilo SDH in ta nato NLB.
Na ministrstvu za finance se sklicujejo, da je vlada po zakonu o SDH skupščina družbe in da morajo organi SDH slediti interesu Republike Slovenije. Vlada je res skupščina SDH, a po omenjenem zakonu državnemu zboru predlaga nadzornike družbe in strategijo upravljanja, potrjuje letni načrt upravljanja in revizorja družbe. Za vse drugo velja zakon o gospodarskih družbah (ZGD), ki izrecno določa, da »skupščina ne more odločati o vprašanjih vodenja poslov, razen če tega ne zahteva poslovodstvo«. In kot je mogoče razumeti iz odgovorov NLB in SDH, nobena od uprav teh dveh družb tega ni zahtevala od svoje skupščine.
Tudi pravnik dr. Marjan Kocbek pritrjuje, da v delniških družbah z dvotirnim sistemom četudi gre za enoosebne družbe skupščina ne sme odločati o tekočih poslih, razen če vodstvo za to zaprosi. Pomisleke o tem, da vlada daje navodila SDH in ta NLB, ima tudi pravnik dr. Borut Bratina. Pravi, da s konkretnim primerom ni natančno seznanjen, a ne najde podlage za sprejetje takšnih sklepov. »Gre za zelo všečen sklep,« pravi in poudarja, da je uprava dolžna izvajati le zakonite sklepe. Pri tem poudarja, da je neizvrševanje sodnih odločb nezakonito.
NLB bo sledil ukazu vlade
V NLB pojasnjujejo, da so skupščino sklicali na zahtevo SDH in da bodo upoštevali sklep skupščine, saj da so to dolžni storiti in da je tudi sama banka ves čas zagovarjala neutemeljenost hrvaških zahtevkov Ker je država v NLB edina lastnica in torej ne uprava ne drugi lastniki očitno ne bodo vložili izpodbojne tožbe, lahko tak sklep obvelja, čeprav ni skladen z ZGD.
Prav vmešavanje države v tekoče poslovanje NLB je evropska komisija večkrat izpostavila kot problem v odločitvi o začetku preiskave zaradi neprodaje te slovenske banke. Pri tem je izpostavila težave pri korporativnem upravljanju in imenovanju treh spornih nadzornikov.
Z dajanjem navodil upravam državnih družb je v preteklosti prah dvigovala že ukinjena agencija AUKN. Spomnimo se samo, kako je trem državnim podjetjem ukazala kupiti delnice NKBM, ki so jih nato izbrisali.
Upor nekdanje uprave SDH
Zakonsko sporen pa je bil tudi sklep vlade junija 2014, ko je ta prav tako kot skupščina SDH naložila, da do sestavljanja nove vlade ne sme privatizirati nobene družbe ali začeti novega postopka. Uprava SDH, ki jo je vodil Matej Pirc, je takrat na podlagi pravnih mnenj zaradi poseganja v samostojnost in neodvisnost družbe napovedala možnost izpodbojne tožbe, zato je vlada na koncu sklep umaknila.
- Vlada kot skupščina SDH ne sme posegati v tekoče posle družbe.
- Če ne bo izpodobojne tožbe, bo sporni sklep skupščine obveljal.
- Evropska komisija nam očita vmešavanje države v poslovanje NLB.