Medij: Siol.net Avtorji: Marko Rabuza, STA Teme: Banke Datum: Tor, 23. jan.. 2018
Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvajanje zakona o Banki Slovenije v delu, ki računskemu sodišču omogoča presojo pravilnosti in smotrnosti praks nadzora centralne banke do novembra 2014. Do končne odločitve ustavnega sodišča pa lahko revidira pravilnost in smotrnosti poslovanja banke za obdobje zadnjih 15 let.
Ustavno sodišče je na seji 20. decembra sklenilo, da se zadrži izvrševanje tistega člena zakona o Banki Slovenije, ki govori o tem, da računsko sodišče lahko presoja pravilnost in smotrnost praks nadzora, ki jih je Banka Slovenija izvajala do 4. novembra 2014, to je do uvedbe enotnega nadzora v območju evra. To pomeni, da računsko sodišče v tem času ne more preverjati sanacijskih ukrepov za banke, zlasti za zadnjo sanacijo v letih 2013 in 2014.
Ob tem pa je zavrnilo predlog Banke Slovenije, naj isto sklene za izvrševanje drugega člena noveliranega zakona o Banki Slovenije, ki računskemu sodišču dopušča možnost revizije pravilnosti in smotrnosti poslovanja centralne banke tudi za obdobje zadnjih 15 let do uveljavitve zakona.
Kaj je Banka Slovenije pisala ustavnemu sodišču
Banka Slovenije je že ob sprejetju zakona, ki omogoča revizijo računskega sodišča, vložila zahtevo za presojo ustavnosti. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili lani novembra, je razvidno, da se je pri tem sklicevala na "poseganje v več ustavno varovanih pravic", sprejetje zakona pa "bi lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice".
Med argumenti Banka Slovenije navaja še, da:
- izpodbijane določbe kršijo pravni red EU, zaradi česar bi lahko bila Slovenija izpostavljena ukrepom in sankcijam,
- da bi izvrševanje zakona negativno vplivalo na ugled Banke Slovenije,
- da bi lahko računsko sodišče ob sprejetju zakona arbitrarno in samovoljno odločalo o tem, katere nadzorniške naloge Banke Slovenije bo revidiralo,
- da bi mnenje računskega sodišča lahko vplivalo na sodne postopke, v katerih se presoja odločitve Banke Slovenije.
V Banki Slovenije in na finančnem ministrstvu brez komentarja
V Banki Slovenije, kjer so zakonsko besedilo poslali v ustavno presojo, so zapisali, da do končnega mnenja ustavnega sodišča ne bi komentirali odločitev.
Na finančnem ministrstvu, kjer so zakonske spremembe pripravili, pa so zapisali, da gre za odločitev najvišje instance sodne veje oblasti, ki pa je pred končno odločitvijo ustavnega sodišča prav tako ne želijo komentirati.
Vlada proti Banki Slovenije
Trditvam Banke Slovenije nasprotujejo vlada, zakonodajna služba državnega zbora in računsko sodišče.
Prva je tako v mnenju, ki ga je poslala državnemu zboru, zavrnila očitke, da gre pri spremembah zakona za kršitev pravnega reda EU. Utemeljitev: ECB po mnenju vlade tudi sama razlikuje naloge monetarne politike od nalog nadzora, ki so bolj okrepljene prav zaradi njihovega veliko večjega vpliva na davkoplačevalski denar.
V vladi poudarjajo še, da "bo lahko računsko sodišče Banki Slovenije dalo le priporočila, ki pa jih ta ni dolžna spoštovati".