Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Pet, 05. jan.. 2018
Mednarodne finančne ustanove krepijo pritisk na slovenska sodišča in organe, ki so pred dobrim letom in pol začeli preiskovati sume kaznivih dejanj pri sanaciji bank. Kaj ima s tem guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki je osrednja tarča preiskave?
Na Siol.net smo pridobili nove dokumente, ki dokazujejo, da guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec proti vladi in državnemu zboru ni hujskal le Evropske centralne banke (ECB), ampak, kot kaže, tudi Mednarodni denarni sklad (IMF).
Gre za dopis z oznako zaupno, ki so ga iz IMF ministrstvu za finance poslali 16. maja 2017. V njem so izrazili ostro nasprotovanje sprejetju zakonodaje, ki bi računskemu sodišču dovoljevala revidiranje Banke Slovenije.
Kot je znano, je vlada zakon o Banki Sloveniji sprejela mesec dni prej, aprila 2017, državni zbor pa ga je izglasoval v začetku septembra. V slovenski centralni banki mu ostro nasprotujejo, saj bo zakon računskemu sodišču omogočil tudi pregled ukrepov, ki jih je izpeljala v obdobju sanacije bank leta 2013.
To pa bi lahko dalo dokončni odgovor na vprašanje, ali je Slovenija za reševanje domačih bank takrat porabila preveč denarja.
Kaj je cilj pritiskov ECB? Preiskava in računsko sodišče.
Že novembra lani smo na Siol.net v seriji člankov razkrili, da je na vlado in državni zbor pri sprejemanju zakonodaje pritiskala tudi ECB, in to na pobudo guvernerja Jazbeca. V Frankfurtu, kjer domuje ECB, imajo pri tem dva cilja:
1) Ustaviti preiskavo proti guvernerju Jazbecu in njegovim (nekdanjim) sodelavcem zaradi suma kaznivih dejanj pri sanaciji bank.
ECB je že v začetku lanskega leta vložila ustavno pritožbo zoper sklep okrožnega sodišča o uvedbi preiskave proti štirim osumljenim: guvernerju Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in Tomažu Čemažarju, ki je v Banki Slovenije operativno vodil sanacijo bank.
Ustavno sodišče je pritožbo prvič obravnavalo maja lani. Decembra lani je ECB prek Odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji ustavno sodišče zaprosila za posredovanje podatkov o stanju te zadeve, razkrivajo dokumenti. To je ECB odgovorilo, da je postopek "v fazi preizkusa ustavne pritožbe in ni mogoče natančneje napovedati, kdaj bo senat odločal o njenem morebitnem sprejemu".
2) Za neustavnega razglasiti spremembo zakona o Banki Slovenije, ki računskemu sodišču (vodi ga Tomaž Vesel) omogoča njeno revidiranje.
Kaj je IMF sporočil slovenski vladi?
Iste argumente kot ECB je v dopisu, naslovljenem na ministrico Matejo Vraničar Erman, navedel tudi IMF:
- da bi sprejetje zakona kršilo načelo neodvisnosti centralne banke,
- da bi revidiranje ukrepov iz časa sanacije bank povečalo "morebitne vplive" na Banko Slovenije in s tem "omejilo njeno sposobnost sprejemanja odločitev v prihodnje".
Toda v dokumentu, ki ga objavljamo, je treba opozoriti na dva poudarka.
So iz IMF prikrito zagrozili vladi?
Prvič, iz dopisa IMF je mogoče razbrati tudi bolj ali manj prikrite grožnje Sloveniji.
"Razumne in pravočasne makroekonomske politike, ki sta jih v zadnjih štirih letih sprejela ministrstvo za finance in Banke Slovenije, so stabilizirale gospodarstvo in pomagale zagnati gospodarsko rast," navaja dopis, pod katerega se je podpisal Poul Thomsen, direktor evropskega oddelka IMF.
V istem odstavku je spomnil na obveznost posvetovanja po četrtem členu statuta IMF, v okviru katerega države predstavljajo različne politike, pomembne za stabilnost njihovega gospodarstva. Gre za temeljni institut rednega nadzora, ki ga IMF izvaja v posameznih državah.
"Upam, da bo Slovenija pri teh politikah vztrajala tudi v prihodnje," je Vraničar-Ermanovo opozoril Thomsen.
IMF, Wikileaks in "ustvarjanje dogodkov"
Iz tega je mogoče razbrati, da so v IMF sprejetje zakona, ki bo omogočil revidiranje Banke Slovenije, s tem pa tudi ukrepov iz časa sanacije bank, zaradi katerih se je država zadolžila za več milijard evrov, razumeli kot odklon Slovenije od "razumnih makroekonomskih politik".
Avtor dopisa Poul Thomsen je sicer v širši mednarodni javnosti najbolj znan po odmevni aferi, povezani z razkritjem prisluhov pogovora med uslužbenci IMF. Aprila 2016 jih je objavila spletna stran Wikileaks.
Šlo je za posnetek videokonference, v kateri sta imela glavno besedo Thomsen in Delia Velculescu, vodja misije IMF za Grčijo, pred tem pa za Ciper.
V pogovoru sta ugotavljala, da veliki upniki Grčije, torej največje države območja evra, za privolitev v zahteve IMF, ki je pripravil nov predlog sporazum o poplačilu dolga, "potrebujejo dogodek". Tega pa bi bilo po njunem pametno "ustvariti".
"Kaj bo potem zadeve privedlo do točke odločitve? V preteklosti so se že zgodile odločitve, in to je bilo takrat, ko so bili tik pred tem, da jim zares zmanjka denarja in bankrotirajo," je poudaril Thomsen.
Je Slovenija spet testni laboratorij za ECB?
Razkritje namigovanj o "ustvarjanju dogodkov" je takrat sprožilo val ogorčenja v Atenah in delu mednarodne javnosti. " V IMF so odtekanje informacij o zaupnih pogovorih ostro obsodili.
Vprašanje, zakaj sta se v lobiranje proti revidiranju Banke Slovenije vključila tako ECB kot IMF, ima tako še najbolj logičen odgovor v mednarodnem kontekstu.
Če bi Slovenija postala prva država, v kateri bodo pod drobnogledom ukrepi, ki jih je centralna banka sprejemala po navodilih iz Bruslja in Frankfurta, bi se morda lahko enako zgodilo tudi v državah, ki so se znašle v programu trojke, torej ECB, IMF in Evropske komisije.
Brskanje po dokumentih, ki so pripeljali do ukrepov mednarodnih finančnih institucij v Grčiji, Španiji, na Portugalskem ali Cipru, bi lahko imelo velikanske politične posledice. Zelo verjetno bi dodobra zamajalo tudi same temelje območja evra.
Prstni odtisi guvernerja Jazbeca – drugič
In drugič, tudi v dopisu IMF je enako kot pri dopisih, ki jih je v Slovenijo pošiljala ECB, mogoče zaznati prstne odtise guvernerja Jazbeca. Da je Jazbec v ozadju dopisov, ki so iz mednarodnih institucij romali v Slovenijo, smo dokazali z objavo dokumentov, ki jih je pošiljal v Frankfurt. Informacije, da je o dogajanju v Sloveniji tekoče obveščal IMF, nam je v zadnjih tednih potrdilo več virov.
Čeprav je Jazbec na vprašanje, ali je bil seznanjen z dopisom, odgovoril nikalno, je iz dokumenta razvidno, da ga je prejel v vednost.
Oktobra lani ga je Banka Slovenija priložila k zahtevi za oceno ustavnosti zakona o Banki Slovenije, ki jo je vložila na ustavno sodišče, še pred tem pa k mnenju o zakonu, ki ga je poslala v državni zbor.
Jazbec je za Siol.net zanikal, da bi s posameznimi uslužbenci IMF usklajeval vsebino dopisa. Gre sicer za institucijo, v kateri je Jazbec služboval pred prihodom v Slovenijo. Že več let pa je mogoče slišati informacije, da se bo tja vrnil tudi po izteku mandata v Banki Slovenije leta 2019.
Letos poleti se je Jazbec želel potegovati za funkcijo predsednika sveta guvernerjev IMF in Svetovne banke, a za to ni dobil soglasja vlade.