Stališče glede ocene Predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ostaja enako kot prej ne glede na mnenja ECB.
V zvezi z mnenji ECB pa je treba še zlasti opozoriti na to, da iz mnenj ECB izhaja jasna zahteva, da se metoda ocene sredstev bank določi za nazaj, retroaktivno in torej v nasprotju s 155. členom Ustave in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, in sicer, da se izrecno določi, da je morala biti metoda skladna s standardi nadzora bank, ki so jih postavili ECB, Evropska komisija in EBA, ter da bi moral zakon za nazaj določiti, katere pravne vire je treba upoštevati pri oceni pravilnosti ocene sredstev bank.
Iz mnenja ECB izhaja, da naj bi celovita ocena sredstev bank temeljila na Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, pri čemer ta zakonodaja glede skupnega nadzora nad kreditnimi institucijami v času izreka izrednih ukrepov Banke Slovenije še ni veljala in se zato ne more uporabljati za nazaj.
Treba je izpostaviti, da bančna unija v času presečnih datumov, na katere so bile narejene ocene sredstev bank, to je dne 30. 9. 2013 za prvih pet bank in dne 30. 9. 2014 za Banko Celje, še ni bila vzpostavljena, kar pomeni, da metode cenitve v skladu s tedaj veljavno zakonodajo ni imela pooblastila določiti ne ECB ne EBA in ne Komisija. Enotni mehanizem nadzora (EMN), kot eden od stebrov bančne unije, ki ureja nov sistem bančnega nadzora v Evropi, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB) in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav (nadzorni organ v RS je Banka Slovenije), deluje šele od 4. 11. 2014, poglavje o nadzoru iz Direktive 2013/36/EU pa šele od 1.1. 2016, to je po ugotovitvi vrednosti sredstev vseh bank. To pomeni, da pravna podlaga za uvedbo enotnih in skupnih pravil nadzora (t.i. Single rule book) vse do izreka odločb Banke Slovenije še ni bila vzpostavljena. Kakršnakoli zahteva, da se pravila vzpostavijo za nazaj, ko zanje še ni bilo nobene pravne podlage, bi pomenila retroaktivno določitev metode ocene vrednosti sredstev bank, ki bi bila v nasprotju tako z 155. členom Ustave kot tudi z odločbo Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč jasno povedalo, da je metoda bila določena s tedaj veljavno zakonodajo, zlasti ZBan-1, ter da lahko o zakonitosti metode torej odloči sodišče v odškodninskem sodnem postopku.
Po našem mnenju Mnenja ECB dejansko razkrivajo, da ocene sredstev bank, na katerih so temeljile odločbe Banke Slovenije o izreku izrednih ukrepov poslovnim bankam, niso bile izvršene v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, čeprav bi v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, torej na podlagi ZBan-1, morale biti. Z ozirom na revidirana računovodska poročila poslovnih bank, ki so bila narejena v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, je torej vprašljivo, ali je bila ocena sredstev bank s strani Banke Slovenije na podlagi drugačnih metod zakonita in pravilna (sploh upoštevajoč enormni razkorak v oceni). To pa pod vprašaj postavi tudi zakonitost izrečenih izrednih ukrepov.
Naslednje pomembno stališče, ki izhaja iz mnenj ECB je, da ECB dejansko zahteva, da se imetnikom kvalificiranih obveznosti bank ne razkrije podatkov glede ocene sredstev bank, ker naj bi razkritje teh podatkov bilo v nasprotju s 53. členom Direktive 2013/36/EU. Ta zahteva je v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča in določbami Zakona o pravdnem postopku, ki dopušča vpogled v vse podatke, ki so pomembni za odločanje v zadevi na način, da se zagotovi enakost orožij strank v postopkih, ki temelji na 22. členu Ustave in 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Po našem mnenju pa razkritje dovoljuje tudi 53. člen Direktive 2013/36/EU, ki izrecno omogoča razkritje v civilnih in gospodarskih postopkih.
ECB v svojih mnenjih tudi izpostavlja odgovornost Banke Slovenije, predvsem z vidika, da se Banki Slovenije ne bi smelo naložiti odgovornosti in obveznosti države ter tudi ne bremena v zvezi z dokazovanjem, da je ravnala zakonito in z zadostno skrbnostjo. Z vidika varstva davkoplačevalcev in zagotavljanja zakonitosti ravnanja Banke Slovenije je nujno, da se ohrani predlagana zakonska ureditev, na podlagi katere mora Banka Slovenije v primeru ugotovljene napačne ocene vrednosti sredstev bank v sporu z Republiko Slovenijo dokazati, da je ravnala zakonito in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, sicer mora založena sredstva Republike Slovenije povrniti.