Poziv k takojšnjemu odpoklicu guvernerja Banke Slovenije in spremembi zakonodaje

Poslanskim skupinam Državnega Zbora RS
Nacionalnemu preiskovalnemu uradu
Evropski komisiji
Evropski centralni banki
Evropskemu parlamentu

Poziv k takojšnjemu odpoklicu guvernerja Banke Slovenije in spremembi zakonodaje

Računsko sodišče Republike Slovenije je z dne 09.11.2016 objavilo Revizijsko poročilo pod oznako CN 3262-1/2016/42. Vsebina slednjega poročila je bila na zahtevo Banke Slovenije, zaradi domnevnega varovanja poslovne skrivnosti zatemnjeno. Časnik Finance je 31.01.2017 razkril do sedaj zakrite dele Revizijskega poročila Računskega sodišča RS, ki jasno in nedvoumno potrjujejo sume o potencialnem oškodovanju malih delničarjev in obvezničarjev NLB, d.d. zaradi prenosa terjatev na DUTB. Čedalje bolj postaja jasno, da Banka Slovenije, kljub javnim sporočilom in izjavam njenih funkcionarjev, ni imela le »koordinacijske« ali »podporne« vloge pri sestavljanju končnega seznama terjatev, ki jih je NLB dokončno prenesla na DUTB, ampak je v resnici bila ključni akter in nikakor zgolj koordinator.

Na žalost prvi odzivi Banke Slovenije sledijo načelu 'če laž ponoviš 100x bo ta postala resnica'. Morda pa na drugi strani želi Banka Slovenije povedati, da je poročilo Računskega sodišča tisto, ki napačno povzema dejstva in dokaze, vendar pa potem ni jasno zakaj je predmetno poročilo sploh bilo potrebno počrniti na zahtevo Banke Slovenije. Skladno z 39.a členom Zakona o Banki Slovenije za njene guvernerje ne velja zakon, ki ureja preprečevanje korupcije, velja pa ta isti zakon za osebe, katerim Banka Slovenije podeljuje soglasje za opravljanje funckcije v bankah?! Povedano drugače, guverner lahko ravna koruptivno, oseba, o kateri guverner presoja, če izpolnjuje pogoje »fit & proper« pa ne sme ravnati koruptivno.

Banka Slovenije niza neresnico za neresnico

Slab mesec po objavi omenjenega Revizijskega poročila Računskega sodišča je Guverner Banke Slovenije g. Boštjan Jazbec na 39. seji Komisije za nadzor javnih financ, ki je potekala dne 01.12.2016 v prostorih Držanega zbora RS izjavil, da v okviru prenašanja terjatev iz NLB na DUTB: »/.../ Banka Slovenije ni sestavila seznamov za prenos. /.../« in nato še enkrat ponovil: »/.../ Vloga Banke Slovenije pri sestavi seznama je bila torej zgolj podporna. /.../«.

Banka Slovenije še danes očitno vztraja pri svojih izjavah, čeprav je v poročilu jasno zapisano, da NLB Seznamov oz List B, B+ in C NLB sploh ni imela na razpolago. Kako je potem banka bila tista, ki je seznam sestavila, če sploh ne razpolago s predmetnim dokumentom?!

Še več, Banka Slovenije v včerajšnjem odzivu niza nove neresnice in zavajanja. Glede vrednotenja terjatev za prenos Banka Slovenije zapiše: »Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednost. /.../ Končno prenosno vrednost je določila Evropska komisija /.../«. Računsko sodišče pa popolnoma nasprotno na 77 strani: »Iz 68. Točke sklepa Evropske komisije o državni pomoči sicer izhaja, da je vrednost ob prenosu predhodno določila Banka Slovenije /.../«. Ne samo da Banka Slovenije navaja čisto nasprotje temu, kar je ugotovilo Računsko sodišče, sočasno se »dela norca« iz celotne Slovenije, s tem ko navaja, da je Evropska komisija določila vrednost, po katerih naj bi se terjatve prenašale na DUTB. Vezano na zgoraj navedeno in ponavljajoče se izjave Banke Slovenije, pozivamo Evropsko komisijo, da se jasno opredeli, ali je res Evropska komisija sama določala prenosne vrednosti vseh 286 terjatev, ki so bile iz NLB prenešene na DUTB? Torej, ne zanima nas, ali je Evropska komisija potrdila prenosne vrednosti ampak nas zanima kdo je določil vrednosti predmetnih 286 terjatev?

Poziv k odstopu guvernerja in ukrepanje zoper ostale odgovorne

Društvo MDS je javno pozvalo Nacionalni preiskovalni urad (NPU), da prednostno obravnava prejeto poročilo Računskega sodišča RS in izvede vse potrebne ukrepe, da bodo sprožene sodne preiskave pred pristojnimi sodišči zoper vse odgovorne osebe.  Pozvali smo tudi Guvernerja BS, da odstopi, vendar iz njegove današnje in včerajšnje reakcije je razvidno, da tega ne namerava storiti.

Poziv poslanskim skupinam in poslancem državnega zbora za pričetek odpoklica Guvernerja BS

Zaradi nenehnega zavajanja in prikrivanja dejanskega stanja državnemu zboru RS, katerega nedvoumno dokazuje že prej omenjeno poročilo Računskega sodišča, vas kot predstavnike zakonodajne oblasti  pozivamo, da nemudoma sprožite postopek za odpoklic guvernerja Banke Slovenije dr. Boštjana Jazbeca, skladno z 39. členom Zakona o Banki Slovenije.

Poziv za spremembo zakonodaje in spremembo nosilca priprave zakona

Kot zakonodajalca vas pozivamo, da sprožite naslednje zakonodajne postopke in sicer:

• črtanje 39.a člena Zakon o Banki Slovenije (ZBS-1-UPB1) - s tem bodo guvernerji in viceguvernerji BS zavezani k spoštovanju zakona o preprečevanju korupcije. Besedilo, ki se črta: »Za člane Sveta Banke Slovenije se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja preprečevanje korupcije oziroma zakona, ki ureja nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki se nanašajo na sankcijo predčasnega prenehanja mandata.« (Uradni list RS, št. 72/2006 z dne 11. 7. 2006: 39.a člen ZBS-1)
• sprejem ustrezne zakonodaje, s katero bo Računskemu sodišču nemudoma omogočen tudi nadzor in revidiranje delovanja Banke Slovenije za tekoče poslovanje; 
• da odredite v soglasju z Računskim sodiščem izredni nadzor nad delom BS za čas, ko so se sprejemali ukrepi za sanacijo bank, to je od 1. januarja 2013 pa do 31. decembra 2016;
• da Zakon o popravi določil za učinkovito pravno sredstvo ZBan-1L, ki ga je naložilo Ustavno sodišče RS, v pripravo takoj prenesete iz Ministrstva za finance na Ministrstvo za pravosodje, pri čemer pri pripravi tega zakona ne smejo sodelovati osebe oz. institucije, ki so to neustavnost povzročile (MF in BS ter vsi vpleteni v obeh institucijah).

Od države in njenih upravljavcev, pa zahtevamo, da sprožijo ustrezne postopke zoper člane Uprave NLB in NS NLB, ker niso ugovarjali razvrednotenju premoženja banke. Pri tem posebej opozarjamo, da Uprava NLB tudi ni dobili soglasja NS NLB za takšno dodatno razvrednotenje, kar je bilo tudi v nasprotju z določili tedaj veljavnega statuta NLB. 

Društvo MDS