Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 27.07.2016 kliknite na sliko ali tukaj. Prispevek se prične na 14. minuti.

Najprej nas zanima, kako se odzivate na dejstvo, da je uprava Gorenja nekaj časa prikrivala, da Panasonic pred možnim povečanjem lastniškega deleža v družbi opravlja skrbni pregled.

Kar zadeva prvega vprašanja, Društvo MDS glede na pojasnila, ki smo jih zasledili s strani ATVP in Gorenja, ne problematiziramo tega dejstva. Nenazadnje je Panasonic tudi ta trenutek 3. največji delničar Gorenja. 

Kot drugo nas zanima, kdo bi se po vašem mnenju lahko umaknil iz lastništva, da bi sprostil pot Panasonicu za povečanje lastništva. Menite, da je možna nova dokapitalizacija prek javne ponudbe delnic?

Po našem mnenju, bi se lahko za primerno ceno iz lastništva Gorenja umaknili predvsem manjši institucionalni vlagatelji in nekateri mali delničarji, ki so na zadnji skupščini želeli svojega člana v NS, a jim je zato zmanjkalo dobrih 14 % glasov (Delničarji Home Products Europe B.V., Karlo Kardov, Raiffeisenbank Austria d.d., Zagreb, Alpen Invest d.d. (Alpen.SI, mešani fleksibilni podsklad – Jugovzhodna Evropa in Alpen Developed), Societe Generale – Splitska banka d.d., Unicredit Bank Hungary ZRT in KD Skladi, družba za upravljanje, d.o.o. (KD Balkan, delniški in KD Vitalnost, delniški; ki obvladujejo približno 25 % osnovnega kapitala).

Menimo, da dokapitalizacija ni (dolgoročna) rešitev za Gorenje.

Kot tretje nas zanima, kako bi mali delničarji ravnali v primeru, da bi bil Panasonic primoran objaviti prevzemno ponudbo. Imate morda že kakšno predstavo o ceni, ki bi bila glede na trenutni položaj podjetja primerna.

Glede na to, da knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2015 znaša 15,14 EUR in ob dejstvu, da ima družba približno 320 milijonov EUR dolga, menimo, da bi se morebitna cena delnice lahko gibala med 12 in 15 EUR. Pri tem poudarimo, da gre to za hitro oceno in ne neko poglobljeno analizo, ter nikakor tudi ne za naložbeno priporočilo, saj v Društvu MDS za to nismo pooblaščeni. Seveda pa je vedno cena stvar pogajanj med kupci in prodajalci.

V medijih smo zasledili navedbe, da bi utegnili preskusiti teren pri drugih potencialnih interesentih za vstop v lastništvo Gorenja. Kdo bi bil po vaši oceni interesent in kako bi preskusili njihov interes?

Glede na to, da v statutu Gorenja obstajajo določene omejitve glede vstopa morebitnih novih delničarjev in da je Panasonic že več kot 10 % lastnik (3. največji delničar), menimo, da bi bilo ta trenutek smiselno počakati, da ta pregled Panasonic opravi, v vmesnem času, pa se pogaja z zainteresiranimi delničarji, o višini cene, po kateri bi izstopili iz lastništva. V primeru, da bi bila ta cena neustrezna, pa bi se verjetno zainteresirani delničarji, ob neuspešnih pogajanjih s Panasonicom, obrnili tudi na morebitne druge igralce v panogi, kot so npr. Arcelik, Electrolux, Haier ipd.

RTV: Skrbni pregled Gorenja odpira več vprašanj. Bi morala država ukrepati?

Skrbni pregled Gorenja, ki ga je izvedel Panasonic, odpira več vprašanj. Uprava Gorenja s Franjem Bobincem je cenovno občutljivo informacijo objavila z odlogom, ATVP pa ob tem ni ukrepal.

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je za časopis Finance zavrnil trditve, da je družba skrbni pregled namerno skrivala pred vlagatelji, s tem pa želela povzročiti neenakomerno obveščenost na trgu."Uprava se je za odlog odločila po tehtanju več argumentov in strokovnih mnenj," je pojasnil in dodal, da je odlog objave notranje informacije predviden za situacije, v kakršni se je znašlo Gorenje in jih dopušča zakon o trgu finančnih instrumentov.
"Družbi bi, tako tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je najbolj referenčna institucija za ta vprašanja, lahko nastala škoda, če po izvedenem skrbnem pregledu ne bi prišlo do nadaljnjih dejavnosti,"je obrazložil Bobinac.

Čas: ATVP v Gorenju zbira informacije

Direktor ATVP-ja Miloš Čas je medtem za Finance dejal, da agencija v Gorenju že dalj časa v skladu z zakonom o trgu finančnih instrumentov vodi nadzor v povezavi z morebitnimi kršitvami zlorabe trga, vse informacije v zvezi s postopkom nadzora pa da so skladno z zakonom zaupne. "Če bi v postopku nadzora ATVP odkril kršitve, bi ukrepal v skladu z zakonom," je zatrdil Čas in zavrnil trditve, da je agencija omogočala skrivanje informacije o skrbnem pregledu.

MDS ni zaskrbljen

Male delničarje medtem odlog objave informacije ne skrbi. "V Društvu MDS glede na pojasnila, ki smo jih zasledili od ATVP-ja in Gorenja, ne problematiziramo tega dejstva. Ne nazadnje je Panasonic tudi ta trenutek tretji največji delničar Gorenja," so pojasnili.

Skrbni pregled do konca septembra

Gorenje je v ponedeljek zvečer sporočilo, da je s Panasonicom sklenilo več dokumentov, ki opredeljujejo pogoje, pod katerimi bo velenjska družba japonski korporaciji do konca septembra omogočila izvedbo skrbnega pregleda. Po tem se bo Panasonic lahko odločil za ponudbo za povečanje lastniškega deleža, vendar odločitve o tem še niso bile sprejete, so navedli v Velenju.

V okviru pogojev za izvedbo skrbnega pregleda, ki so bili podpisani 13. julija, sta se Gorenje in Panasonic dogovorila tudi o strateških usmeritvah glede prihodnje vloge Gorenja v okviru japonske skupine, če bi Panasonic s temi dejavnostmi pridobil kontrolni delež v Gorenju.
V Društvu MDS menijo, da bi se lahko za primerno ceno iz lastništva Gorenja umaknili predvsem manjši institucionalni vlagatelji in nekateri mali delničarji. "Menimo, da dokapitalizacija ni (dolgoročna) rešitev za Gorenje," so zapisali.

Kakšna bo cena

Glede primerne cene za izstop iz lastništva Gorenja so v Društvu MDS primerjali knjigovodsko vrednost delnice in dolg družbe, pri čemer so poudarili, da gre za hitro oceno in ne poglobljeno analizo, nikakor pa tudi ne za naložbeno priporočilo: "Glede na to, da je knjigovodska vrednost delnice konec lanskega leta znašala 15,14 evra in ob dejstvu, da ima družba 319 milijonov evrov dolga, bi se morebitna cena delnice lahko gibala med 12 in 15 evri." Cena je seveda vedno stvar pogajanj med kupci in prodajalci, so dodali.

Gorenjeva delnica sicer raste, kar je nedvomno posledica objave informacije, da Panasonic v družbi opravlja skrbni pregled. V torek je delnica pridobila skoraj sedem odstotkov, danes dobrih šest odstotkov in se giblje na najvišjih ravneh v zadnjih petih letih. Letos se je delnica Gorenja podražila že za več kot 60 odstotkov.

Kaj z državnim deležem v družbi

Medtem ko je na vidiku morebiten prevzem Gorenja, pa se odpira tudi vprašanje državnega deleža v družbi, ki je v strategiji upravljanja državnih naložb opredeljena kot pomembna naložba. Kapitalska družba (Kad) je 16,37-odstotna lastnica družbe in tudi največja posamična lastnica, je bil pa njen delež pred vstopom Panasonica in Mednarodne finančne korporacije (IFC) iz skupine Svetovne banke večji, še v letu 2010 je znašal 25,19 odstotka.

Strategija upravljanja, ki jo je DZ sprejel lani poleti, torej po vstopu Panasonica in IFC-ja v Gorenje, je glede pomembnih naložb jasna - v njih naj bi država ohranila kontrolni delež (25 odstotkov plus ena delnica), lahko pa je državni delež nižji od tega, če obstaja zagotovilo za dolgoročni obstoj in razvoj družbe v Sloveniji.

Gorenje kot državno pomembna naložba

Ker strategija Gorenje opredeljuje kot pomembno naložbo, Kad z njo ne sme razpolagati, so opozorili v Kadu. "Dokler bo naložba v Gorenje opredeljena kot pomembna, bo Kad v skladu z omenjeno strategijo svoj delež v družbi Gorenje ohranjal," so še zapisali.

Strategija upravljanja v prenovi

Toda strategija upravljanja državnih naložb je v fazi prenove. Na ministrstvu za finance pričakujejo, da bodo formalni predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH) za spremembo strategije upravljanja državnih naložb prejeli v kratkem. Glede na potrebno medresorsko usklajevanje sprememb strategije in koalicijsko usklajevanje pa pričakujejo, da bo o predlogu nove strategije odločal novi minister oz. ministrica, so pojasnili na finančnem ministrstvu.

Potencialni drugi kupci

V Društvu MDS medtem pravijo, da je v tem trenutku smiselno počakati, kaj bo prinesel skrbni pregled Panasonica, vmes pa se pogajati z zainteresiranimi delničarji Gorenja o ceni, po kateri bi bili pripravljeni izstopiti iz lastništva. Če bi bila ta cena neustrezna, pa bi se verjetno zainteresirani delničarji ob neuspešnih pogajanjih s Panasonicom obrnili tudi na morebitne družbe igralce v panogi, kot so Arcelik (lastnik znamke Beko), Eelectrolux, Haier in druge.

Po pisanju Financ namreč že nekaj časa krožijo špekulacije, da je za vstop v lastništvo Gorenja interesentov več. V Gorenju so za časopis zatrdili, da drugih konkretnih ponudb za izvedbo skrbnega pregleda do zdaj še niso prejeli, so pa dejali, da je z njimi kontaktiralo nekaj potencialnih vlagateljev, vse so povabili na sestanek in se z vsemi pogovarjali, če so to želeli.

V Kadu medtem pričakujejo, da bo Gorenje skrbni pregled omogočilo vsem morebitnim investitorjem.