SCT d.d.
Delavci SCT na zavod, Ivan Zidar pa po zdraviliščih, bolnišnicah in sodiščih
Medij: Delo Avtorji: N. G.,Pavlin Cveto Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 08. 2011 Stran: 9
Kaj delajo nekdanji vodilni, nadzorniki in lastniki SCT
Zdravje ga zapušča, a poslovno menda še deluje - Ustanovil je tudi družbo Gradinal in hkrati menda išče nove posle za svoj SCT Holding - Svoja pomočnika Aleksandra Mezeta in Janeza Jamnika je izplačal
Ljubljana - Da je pri nas veliko stvari narobe, ni treba posebej poudarjati. Tudi to, da so nekateri direktorji, ki so se šli menedžerske prevzeme, izžemali podjetja do zadnjega diha, samo da bi po svojih megalomanskih načrtih postali njihovi lastniki. Pri tem so jim velikodušno pomagali tudi banke in sistem, ki rešuje lastnike, namesto delavce in insolventna podjetja. Na Zahodu je nasprotno. Propad podjetju praviloma omogoči nov začetek, medtem ko lastnikom kapitala povzroči izgubo.
V primeru SCT bodo oškodovanci zaposleni, ki so brez nekaj zadnjih plač pristali na zavodu za zaposlovanje, podizvajalci, ki jim je SCT dolžan desetine milijonov evrov, ter banke in drugi upniki, pri katerih se je zadolžil za stotine milijonov evrov, ki jih ti nikoli ne bodo videli. Nič pa se ne bo zgodilo vodilnim, ki so v času tranzicije in tajkunizacije postali lastniki podjetij, ki so jih izčrpavali toliko časa, da so postali večinski lastniki, hkrati pa je to največkrat pomenilo konec in stečaj podjetja. Vodilni so pravočasno poskrbeli zase, so preskrbljeni, nobenemu se ne bo nič zgodilo in jim tudi v prihodnje ne bo šlo slabo.
Kriv, ni kriv
Medij: Manager Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gor & dol Datum: 08. 06. 2011 Stran: 7
Če manager sklene tako sporen posel, da ga stane položaja, je nenavadno, da na skupščini dobi razrešnico. Pa seje na zadnji skupščini Petrola zgodilo prav to. Spomnimo, Petrol je pod vodstvom Aleksandra Svetelška milijonske terjatve do SCT zavaroval v. zemljiščem in nepremičninami po dvakratno precenjeni vrednosti, kar je Svetelška v začetku leta odneslo iz naftnega trgovca. Mali delničarji so na skupščini sicer predlagali, da se nekdanji upravi ne podeli razrešnice za lani, a so bili gladko preglasovani. Izid glasovanja je bil pričakovan, če se spomnimo nedavnih izjav prvega nadzornika v Petrolu Tomaža Kuntariča iz paradržavnega Soda (na sliki ob prihodu na skupščino), ki si je roke opral z revizijo. Ta je pri določenih poslih sicer ugotovila napake, a menda nenaklepne in so bile posledica posebnih okoliščin. Pričakovati ni niti odškodninskih tožb. Kuntarič očitno ne deli mnenja svojega 'paradržavnega' kolega, da se dobre upravljavske prakse lahko oblikujejo le, če se sankcionirajo slabe in nagrajujejo dobre.
Nov udarec za upnike SCT: Zidar tovarno asfalta prodal pod likvidacijsko vrednostjo
Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 05. 2011 Stran: 21
Ljubljana - Vse bolj je jasno, da 2300 upnikov SCT od nedavne prodaje Tovarne asfalta Črnuče, ene zadnjih finančno zdravih družb iz poslovnega sistema SCT, ki jo je Cestno podjetje Ljubljana (CPL) kupilo od SCT Naložb, ne bo imelo nič.
Po podatkih, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, je tako podjetje SCT Naložbe, ki je v lasti SCT, za 51 odstotkov Tovarne asfalta Črnuče iztržilo 3,3 milijona evrov, kar je 1,5 milijona evrov manj od likvidacijske vrednosti omenjenega deleža. Januarja letos so namreč v SCT načrtu finančne reorganizacije, ki so ga v okviru prisilne poravnave poslali na sodišče, predložili tudi poročilo pooblaščene cenilke Silvane Jagodic iz podjetja BDO. Ta je v njem zapisala, da likvidacijska vrednost 51 odstotkov tovarne asfalta po metodi čiste vrednosti sredstev na dan 30. september 2010 znaša dobrih 4,8 milijona evrov.
Upnikom bi bolj koristila prodaja SCT Naložb
Povzeto, kupnina za 51 odstotkov delujoče črnuške tovarne, ki je imela septembra lani ob 15,4 milijona evrov kapitala manj kot 3,3 milijona evrov obveznosti, je bila tako krepko manjša od 51 odstotkov vsote, ki bi jo njegovi lastniki iztržili od prodaje posameznih delov premoženja podjetja po njegovi likvidaciji. Prav tako je manjša od knjižne vrednosti 51-odstotnega deleža, ki jo je pooblaščena cenilka postavila pri štirih milijonih evrov.
Kako je SCT plačeval odvetnike
Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 04. 2011 Stran: 6
Odvetniku Korošcu skoraj 300 tisoč evrov, Senici 72 tisočakov, Kecmanu 62.320, Penku pa 126 tisoč evrov
SCT je štirim odvetniškim pisarnam, Dušana Korošca, Mira Senice, Dušana Kecmana in Boštjana Penka, v letih 2009 in 2010 nakazal skupaj več kot pol milijona evrov, kažejo dokumenti, ki jih hranimo v uredništvu.
Ne v SCT ne v omenjenih odvetniških pisarnah nam zneskov iz dokumentov, ki smo jih dobili, niso želeli potrditi, niso pa jih niti zanikali.
Dušanu Korošcu največ, skoraj 300 tisočakov
Absolutni »zmagovalec« v kategoriji odvetniških poslovz SCTje po dokumentih, s katerimi razpolagamo, odvetnik Dušan Korošec. Med 30. septembrom 2009 in 8. decembrom 2010 je SCT Korošcu izplačal 294.253,69 evra, kažejo dokumenti. Sodeč po dokumentih, je Korošec zadnje plačilo v minulem letu, izplačano 8. decembra, vvišini 33.507,66 evra, SCT vrnil ali pa ima ta znesek v dobropisu. Kakšne storitve je za SCT opravil Korošec, molčijo v SCT in tudi Korošec. Spomnimo, Korošca je Petrol reševal v poslih z SCT. Petrol je od njega odkupil terjatve do SCT in tudi zaradi tega je januarja moral oditi dotedanji predsednik uprave naftnega trgovca Aleksander Svetelšek.
SCT Senici 72 jurjev, Senica SCT 54 tisočakov
Svetelška utegnejo odnesti posli z Zidarjevim SCT
Nadzorniki danes o terjatvah SCT
Mimo tožilstva do Svetelška
Medij: Slovenske novice Avtorji: Vatovec Jadran Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Druga plat Datum: 06. 01. 2011 Stran: 2
Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala zahteva dodatno v preiskovanje 24 obdolžencev, razširitev preiskave suma njihovega zlorabljanja položajev - Čemu bi sploh Petrol odkupoval tvegane terjatve neke odvetniške pisarne do insolventnega SCT? - Zakaj potem Petrol ni pomagal tudi Adrii ali Vegradu?
Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala je na ljubljansko okrožno sodišče vložila zahtevek za dodatno preiskovanje suma zlorabe položaja, ki naj bi jo zagrešilo 24 obdolžencev. Zahtevo je vložila 29. decembra lani. Državno tožilstvo predlaga razširitev preiskave poslovanja SCT z navideznimi oziroma slamnatimi podjetji, ki naj bi jih z nepoštenimi nameni predsednik uprave SCT Ivan Zidar in še nekateri z njim povezani posamezniki ustanavljali v tujini. Tožilci so ob dokaze o sumljivem poslovanju teh »podjetij« - ob poslovanje v imenu družbe SCT ter v imenu osmih družb s sedeži v tujini in z odprtirni poslovnimi računi pri banki Hypo Alpe Adria v Celovcu - trčili že pred dvema letoma, ko so komaj začeli zares preiskovati, kako je pri poslovanju SCT s takšnimi »podjetji« lahko poniknilo več milijonov evrov in v čigave žepe.
Spomnimo se: zoper obdolženega prvega moža SCT in nekatere njegove najtesnejše sodelavce (Jožeta Prostorja, Andreja Krajnca, Danico Mušič in Andreja Feguša) je državno tožilstvo v začetku decembra lani vložila obtožnico zaradi domnevne zlorabe položaja ali pravic, več kaznivih dejanj ponarejanja listin ter se zaradi pranja denarja in utaje davkov. Le nekaj dni pozneje je tudi združenje malih delničarjev državnemu tožilstvu prijavilo sum spornega pretakanja premoženja med družbama SCT in SCT Investicije.
Sporni posli SCT z navideznimi podjetji naj bi med letoma 2004 in 2006 sovpadali z 2,2 milijona evrov davčnih utaj.
Večina davčnih zlorab naj bi bila povezana z navideznimi svetovalnimi storitvami: navidezna podjetja naj bi namreč prejemala nakazila za svetovalne storitve, ki pa menda nikoli niso bile opravljene. Kakor koli, ob zgoraj navedenem kaže omeniti še vsaj dve podrobnosti. Prvič, v minulem tednu je upravni odbor družbe SCT priznal, da je družba, ki jo vodi, insolventna, in ko je začel izvajati ukrepe za finančno in poslovno prestrukturiranje družbe, je sklenil podati predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Nekateri so to razumeli celo kot poskus razmeroma učinkovitega pritiska na politiko, »čustvenega izsiljevanja« Pahorjeve vlade. In drugič, tik pred silvestrovim se je po gradbeniških kuloarjih začelo ugibati, ali se bo Zidar v kratkem umaknil iz fotelja predsednika upravnega odbora največjega slovenskega gradbenega podjetja in obdržal »le« položaj direktorja SCT Holding, ki sicer obvladuje SCT. No, Zidar je takšne govorice na mah odločno zanikal kot povsem iz trte izvite. O upokojitvi, zagotavlja, še ne razmišlja.
S čim bo SCT plačal Petrolu?
Kaj pa je mogoče reči o včerajšnji novici, ki je skozi medijski eter udarila kot strela z jasnega, češ da je uprava Petrola - Petrol sicer resda ni v večinski državni lasti, je pa zato država (vlada) še vedno njen največji lastnik - nase prenesla skoraj 160.000 evrov terjatev (s pripadajočimi obrestmi), ki jih je doslej do SCT imela odvetniška pisarna Dušana Korošca? Korošec je s sklenjenim poslom prav gotovo lahko zadovoljen.
Slovenska "favšija" ali upravičena jeza?
Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 23. 10. 2010 Stran: 5
Običajno se zavedamo ekonomske uspešnosti podjetja in po tem ključu tudi ocenjujemo ustreznost plač vodstva. Od kod moč menedžerjev, da si od nadzornih svetov izborijo tako visoke plače.
Dve različni lestvici, isti rezultat: prvi mož dražbe SCT Ivan Zidar je bil s skupaj 793.743 evri bruto najbolje plačani slovenski menedžer v letu 2009. Kljub krizi gradbene industrije, odpuščanju delavcev in obiski premierja Boruta Pahorja v Libiji, ko je lobiral za SCT.
Predsednik uprave Krke Jože Colarič je kljub uspešnosti podjetja pristal na drugem mestu, s 632.000 evri bruto plače ali 310.000 evrov neto, kot piše v letnem poročilu Krke.
SCT v svojem dokumentu molči o višini neto prejemkov uprave, njihov oddelek za odnose z javnostmi pa noče povedati niti tega, kako se Zidarjeva plača primerja z zaslužkom podrejenih. "Razmerja med nivoji plač so interna zadeva naše družbe," so zapisali, "in jih zato ne nameravamo komentirati." Sicer pa naj bi veljalo, da so bile "plače zaposlenih v vsej zgodovini SCT redne in nad kolektivno pogodbo".
Drugouvrščena Krka je bila spet odkrita, tudi ob Večerovih vprašanjih. "Lani je bila plača članov uprave določena v višini 7- do 10-kratnika povprečne plače v družbi." Ob tem je povprečna plača v Krki leta 2009 zrasla za 2,6 odstotka, zadovoljstvo zaposlenih s plačo pa preverjajo tudi z rednimi anketami. "Glede na odgovore ocenjujemo, da so zaposleni relativno zadovoljni s plačo." Plače v Krki nas ne motijo Obe lestvici, septembra objavljena tednika Mladine in oktobra objavljena časopisa Dnevnik, sta sprožili val ogorčenja.
"Res brez zveze, samo v slabo voljo spravljate ljudi," se je glasil eden od komentarjev na Dnevnikovem profilu na Facebooku.
Delfi s prenizko odpravnino za iztisnjene delničarje SCT
Medij: Delo Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 15. 01. 2010 Stran: 10
Ljubljana - Glavni delničar SCT, družba Delfi, je malim delničarjem SCT izplačal prenizko odpravnino, je razvidno iz izvedenskega mnenja, ki ga je pripravila Brigita Aljaž. Delfi, ki je male delničarje iz lastništva SCT iztisnil s 26,74 evra odpravnine na delnico, bi moral izplačati vsaj 2,68-krat višjo odpravnino. To so včeraj sporočili iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), ki je izvedensko mnenje v zadevi iztisnitve malih delničarjev SCT prejelo kot zastopnik 241 od skupno 563 malih delničarjev. Skupščina SCT je o izključitvi oziroma razlastitvi malih delničarjev odločila 31. avgusta 2007. Glavni delničarje malim delničarjem izplačal 26,74 evra odpravnine za delnico.
"Zidar naj razlaščenim delničarjem SCT doplača še milijon in pol"
Medij: Dnevnik Avtorji: T. M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 01. 2010 Stran: 23
Ljubljana - Denarna odpravnina, s katero je družba Delfi iz lastništva SCT izključila 563 malih delničarjev, je bila za najmanj 2,68-krat prenizka. Doplačati bi jim morala še najmanj 44,85 evra na delnico oziroma dodatnih 1,5 milijona evrov, je razvidno iz izvedenskega mnenja, ki ga je pripravila Brigita Aljaž, sodna izvedenka in pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij.
»Po dveh letih in pol od očitno sporne iztisnitve, sprožitve sodnega postopka, dveh narokih na sodišču, nekaj neuspelih poizkusih poravnalnega odbora izvedencev za pripravo alternativne ocene je prejeto izvedensko mnenje pomemben premik v pravo smer in vsaj obuditev sicer omajanega zaupanja malih delničarjev v mehanizme pravne države,« je proučitev mnenja pospremil predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič. Prav združenje je kot zastopnik 241 malih delničarjev vse od iztisnitve avgusta 2007 vztrajalo, da je odpravnina, ki jo je predlagal in sprejel Delfi, nesporno prenizka, saj je celoten SCT ocenila na pičlih 12,14 milijona evrov.