Igor LAH

Ali se pripravlja prevzem in nato izstisnitev v KS NALOŽBE finančne naložbe d.d.?

Ljubljana, 30. junij 2009

Pooblaščenec delničarja Rajko Stanković – predsednik Društva – Mali delničarji – Skupaj smo močnejši, se je danes udeležil skupščine družbe KS NALOŽBE finančne naložbe d.d., ki je bila ob 10.30 v poslovnih prostorih družbe na Dunajski cesti 9 v Ljubljani.

Na skupščini je bilo presenetljivo prisotnega le 1,92 % kapitala družbe oziroma 75.164 delnic od 3.909.878 delnic družbe. Poleg Igorja Laha, ki je zastopal lastnih 66.805 delnic oz 1,71 % in GBD d.d. z 8.246 delnicami oz. 0,21 %, je Rajko Stanković s 113 delnicami zastopal 0,003 % od vsega kapitala družbe.

Rajko Stanković je pri točki »Delitev bilančnega dobička« podal nasprotni predlog in zahteval, da se med delničarje v obliki dividend razdeli 4 % od 2.500.000,00 EUR dobička skladno z določili ZGD-1. Predlogu je nasprotoval direktor družbe dr. Blaž Miklavčič, ki je še pred odločanjem izjavil, da izplačilo ni možno zaradi likvidnostnih problemov. Predlog ni bil sprejet.

Drugi najbogatejši Slovenec obsojen na pogojno kazen

Medij: Večer Avtorji: Gruber Gregor Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Črna kronika Datum: 11. 03. 2011 Stran: 23

Lah je s preprodajo delnic v enem dnevu Plescu ustvaril 135.000 evrov kapitalskega dobička

Sodba po petnajstih letih - Agencija za trg vrednostnih papirjev je Dividi zaradi ugotovljenih kršitev septembra 1997 vzela licenco za upravljanje skladov. Lah, ki je očitek vseskozi zanikal, je pidom vrnil 32,5 milijona tolarjev, agencija je ovadbo zoper Laha vložila aprila 1998. Obtožnica je bila vložena šele novembra 2004. V prvem sojenju je bil Lah oproščen, vendar je višje sodišče leta 2008 sodbo razveljavilo in novi senat je včeraj končno izrekel sodbo.


Petnajst let po očitanem kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic je sodnica Andreja Sedej Grčar na ljubljanskem okrožnem sodišču privatizacijskega mogotca Igorja Laha, ki s 166,5 milijona evrov premoženja po podatkih revije Manager zaseda drugo mesto na trenutni lestvici najbogatejših Slovencev, obsodila na pol leta pogojne zaporne kazni s preiskusno dobo dveh let, kar pomeni, da mu ne bo hudega, če v naslednjih dveh letih ne stori podobnega kaznivega dejanja. Če bo sodba postala pravnomočna, bo moral Lah plačati še 15.000 evrov stranske kazni. Tožilec Jože Valetič je sicer zahteval dvakrat višjo kazen, Lahova zagovornika odvetnika Zdenko Cujnik in Bojan Pečenko pa sta takoj po sodbi napovedala pritožbo.

Posipanje s pepelom

Medij: Reporter Avtorji: Šurla Silvester Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Uvodnik Datum: 07. 02. 2011 Stran: 3

Franc Kramberger, mariborski nadškof, je odstopil, Miran Kramberger, človek, ki iz ozadja vodi T-2, pa ostaja. Čeprav imata enak priimek, Krambergerja nista v sorodu. Mirana Krambergerja iz Jiršovcev pri Desterniku širša slovenska javnost ne pozna. Po odhodu z mesta direktorja Siola in člana uprave Telekoma Slovenije je prevzel vajeti alternativnega telekomunikacijskega operaterja. Čeprav Kramberger nikoli ni bil direktor T-2, je tam vseskozi vlekel najpomembnejše niti iz ozadja in zato veljal za neformalnega prvega človeka družbe. Decembra lani pa se je razkril tudi kot imetnik 0,43-odstotnega lastniškega deleža. Za manj kot pol odstotka telekomunikacijskega operaterja je plačal piškava dva evra, je razkril Poslovni Dnevnik.

Šokantni podatki o poslovanju cerkvenih Zvonov, ki so nedavno prišli v javnost, kažejo, daje prav T-2 največji mlinski kamen, ki visi okoli vratu mariborske nadškoflje. Pornografija, ki sojo razpečevali po optičnih kablih, pomeni samo eno (moralno) plat zgodbe. Toda T-2 se ne potaplja zaradi pornografije, ampak zgrešenega poslovnega modela, za kar nosijo odgovornost poslovodstvo podjetja in njegovi nadzorniki, na koncu lastniške verige pa tudi vodstvo mariborske nadškoflje. Pa tudi vodstvo državne NLB, ki je v letu 2009, torej za časa sedanje Pahorjeve vlade, cerkvenim holdingom posodila okoli 150 milijonov evrov. Izgovori, da je brodolom posledica recesije, ne vzdržijo, recesija je to nesrečno zgodbo, tako kot pri drugih tajkunskih holdingih, samo še pospešila.

Bo velikim tatovom odklenkalo?

Medij: Manager Avtorji: Humar Bojana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 01. 2011 Stran: 36

V minulem Letu, odkar deluje Nacionalni preiskovalni urad, je ocena škode zaradi gospodarskega kriminala poskočila za petkrat, kar je posledica predvsem več preiskav. Urad, ki se ukvarja s težjimi primeri, je v nekaj manj kot letu vložil 17 kazenskih ovadb, v katerih je bilo ovadenih 55 ljudi. Vodja urada Harij Furlan razlaga, kaj bi bilo treba narediti za učinkovitejši pregon velikih tatov.

V zadnjem času skorajda ne mine teden, da se zaradi suma gospodarskega kriminala ne bi kak manager ali najbogatejši Slovenec znašel pod lupo organov pregona ali sodišč. To se odraža tudi v številkah, saj je bilo po podatkih policije lani zaradi gospodarskega kriminala v prvih devetih mesecih odkrite za 523,2 milijona evrov škode, predlani v celem letu za 181,6 milijona evrov.


Drugi najbogatejši Slovenec je groteska pravne države

Medij: Finance Avtorji: Kovač Stanislav Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi Datum: 11. 11. 2010 Stran: 12

Public Enemy - O pidovskem tajkunu Igorju Lahu in nedotaknjeni ovadbi v omarah tožilstva

Pidovski tajkun Igor Lah, drugi najbogatejši Slovenec z letošnje Managerjeve lestvice z ocenjeno vrednostjo premoženja v višini 166 milijonov evrov, uteleša tranzicijsko grotesko slovenske pravne države: agencija za trg vrednostnih papirjev je Laha že leta 1998 ovadila zaradi suma zlorabe položaja in pravic, nakar se tožilstvo šest let spisa sploh ni dotaknilo, novembra 2005 je sodišče začelo kazensko obravnavo in jo po petih letih še vedno ni končalo s pravnomočno sodbo, bodisi obsodilno bodisi oprostilno.


Zgodilo se je davnega leta 1996

Lah je bil leta 1994 soustanovitelj in direktor Divide, družbe za upravljanje pidov, kije upravljala pida Kompas Sklad 1 in Kompas Sklad 2.

Leta 1997 je agencija za trg vrednostih papirjev (ATVP) Lahovi DZU Divida odvzela dovoljenje za upravljanje pidov, ker sta Dividina pida leta 1996 sodelovala pri sporni preprodaji Mercatorjevih delnic. Leta 1998 je vrhovno sodišče potrdilo odločitev ATVP in odvzem licence Dividi je postal pravnomočen. Takrat je ATVP proti Lahu vložil tudi ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic.

Glede oškodovanja priča pritegnila tožilstvu

Medij: Delo  Avtorji: Cvetek Olga Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Kronika
Datum: 06. 07. 2010 Stran: 7

O spornih poslih Igorja Laha izpred 14 let včeraj zaslišali tudi Dušana Mramorja - Še en sodni izvedenec


O trgovanju z delnicami oziroma o spornih transakcijah izpred 14 let, zaradi katerih tožilstvo očita privatizacijskemu mogotcu Igorju Lahu zlorabo položaja direktorja družbe za upravljanje Divida (bil je tudi direktor pidov Kompas Sklad i in 2), bo mnenje izdelal še en sodni izvedenec.

Sicer pa je včeraj kot priča stopil pred sodnike dekan ljubljanske ekonomske fakultete dr. Dušan Mramor, nekdanji predsednik strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Agencija je sprožila preiskavo, ki je po Mramorjevih besedah potrdila sume oškodovanja pidov. ATVP je zato družbi za upravljanje Divida zaradi ugotovljenih kršitev vzela licenco za upravlianip skladov. Igor Lah je bil pred dvema letoma oproščen, a je višje sodišče po pritožbi tožilca Jožeta Valetiča sodbo razveljavilo in primer vrnilo v novo sojenje.

Sodniki so tako še enkrat vzeli pod drobnogled očitek tožilstva, da je Divida marca 1996 prodala Damjanu Plescu 5000 Mercatorjevih delnic po 2500 takratnih tolarjev, nato pa jih je za sklada, ki ju je upravljala, kupila po 9000 tolarjev. Lah je pridobil Plescu 32,5 milijona tolarjev oziroma nekaj več kot 135.600 evrov in s tem, zatrjuje tožilstvo, kršil zakon o investicijskih družbah in družbah za upravljanje, da mora družba za upravljanje paziti na pidove interese.

A Lah trdi, da s transakcijami ni nastala škoda - po njegovem je bil edini namen transakcije poslovni in v interesu pidov, hotel pa se je tudi izogniti plačilu davkov. Kakor je pojasnil včeraj, je Divida na neformalni predlog ATVP vrnila pidoma ugotovljeni primanjkljaj, saj mu je bilo rečeno, da ATVP v tem primeru ne bo sprožila postopka.

Po milijonskih nepremičninskih izgubah Lah preko Cipra v prevzem KS Naložb

Medij: Dnevnik  Avtorji: Mastjaž Polanič  Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik  Datum: 20. 04. 2010 Foto: Saša Despot, Matej Povše
 
Ljubljana - Največji lastnik KS Naložb, edine družbe iz poslovnega imperija Igorja Laha, ki še ima male delničarje, je postal neznani ciprski holding Kalantia Limited, ki ima s KS Naložbami še velike načrte.
 
Skrivnostna ciprska družba Kalantia Limited je včeraj objavila namero za prevzem KS Naložb, še pred tem pa je Igor Lah na Kalantio prenesel vse svoje delnice KS Naložb. Lah je sicer lani utrpel večdesetmilijonske izgube, samo v svojem nepremičninskem skladu pa je izgubil kar okoli 30 milijonov evrov premoženja.


Kalantia je namreč včeraj objavila namero za prevzem KS Naložb, tik pred tem pa od Laha in njegovih družb (Svetok in Ampelus Holding) kupila skoraj četrtino vseh delnic KS Naložb. Po ocenah poznavalcev razmer je Lah Kalantio ustanovil prav z namenom dokončnega prevzema KS Naložb, Kalantia pa naj bi bila zgolj še ena izmed Lahovih "off shore" družb. "Trenutno vam žal ne morem posredovati nobenega odgovora," je bil kratek Lah, ko smo pri njem želeli preveriti informacije.

Privatizacijski mogotec Igor Lah v Luksemburg preselil četrt milijarde evrov

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik
Datum: 26. 01. 2010 Foto: Matej Povše
 
Privatizacijski mogotec Igor Lah likvidira svoje slovenske holdinge in njihovo premoženje koncentrira v svoji luksemburški družbi Aluber. V zadnjih mesecih je na Aluber, kjer ima po naših informacijah skoncentrirano že glavnino premoženja, namreč prenesel za okoli 120 milijonov evrov premoženja, v naslednjih tednih pa naj bi sledil prenos še nekaj več kot 70 milijonov evrov vrednega premoženja.
  
Igor Lah je na svojo luksemburško družbo Aluber začel prenašati stomilijonsko premoženje, ki je bilo doslej v lasti dveh slovenskih holdingov, MNP2 in MNP-F. Več let je zanikal lastniško povezavo z Aluberjem, nato pa naposled priznal, da je njegov lastnik, s tem pa tudi lastnik ciprskega holdinga Ampelus, luksemburške družbe Ceeref Management Company, Steklarne Hrastnik (Foto: Matej Povše)
Igor Lah je preko svojih ciperskih podjetij pomemben delničar v vseh petih Elektro podjetijih (vir KDD).
 

V Luksemburgu se kopičijo milijoni

Družba MNP2 (nekdanji pid KS2 Naložbe), do katere je Lah prišel prek številnih nepreglednih pripojitev, zmanjšanj osnovnega kapitala, združitev delnic in zaprtih dokapitalizacij, je bila namreč izbrisana iz poslovnega registra. Vseh 170 milijonov evrov premoženja MNP2 sta prevzela Aluber in njegova družba MNP-F, ki bo v kratkem prav tako likvidirana, njeno premoženje pa preneseno na Aluber.
 

Odgovor na članek o "slovenski privatizacijski zgodbi"

Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv Avtorji: Igor Lah Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga - Dnevnikov objektiv
Datum: 16. 01. 2010 Stran: 30

V članku »Nikoli ni srečal kriminalistov« (Dnevnikov Objektiv, 9. januarja), ki je skoraj v celoti posvečen Darku Horvatu, njegovim podjetjem in njegovi poslovni karieri, na več mestih nastopam kot nekakšna koletaralna škoda, enkrat kot »pidovski baron«, drugič kot »pidovski tajkun«.
Omenjen sem celo kot udeleženec enega od domnevnih treh modelov menedžerskih odkupov. Zato je treba bralcem pojasniti nekatera dejstva, ki so v članku pristransko prikazana, in demantirati tiste trditve, ki so že v osnovi neresnične.
Ko smo se po sprejemu zakona o privatizaciji družbene lastnine nekateri odločili, da ustanovimo družbe za upravljanje (»dzuje«) pooblaščenih investicijskih družb (»pidov«), ki naj bi jih napolnili z delnicami, pridobljenimi s privatizacijskimi certifikati, to nikakor ni bila netvegana naložba.
Nihče od nas namreč ni vedel, koliko certifikatov bo lahko dejansko zbral - še zlasti tistih nekaj, ki za seboj nismo imeli močnih bank in zavarovalnic - ter v kolikšnem času in za kakšno realno premoženje jih bo lahko unovčil.

Nikoli ni srečal kriminalistov

Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga - Dnevnikov objektiv
Datum: 09. 01. 2010 Stran: 6

v objektivu med genskim kodom in personifikacijo slovenske privatizacijske zgodbe 

Horvat je simbol in produkt obdobja iz zgodnjih devetdesetih let, ko so se kapitalizem šli zares le fantje v poznih dvajsetih, ki so študirali ekonomijo, prodajali kataloško kozmetiko ali igrali v bendih

Začnimo za vprašanjem za 112 milijonov evrov: kdo je bil vsaj do predlani najbogatejši slovenski tajnik oziroma poslovni sekretar? Odgovor se skriva v podatkovnih bazah poslovnega registra v Veliki Britaniji. Tam je mogoče za en funt kupiti dokument, iz katerega je razvidno, da gre za 43-letnega Darka Horvata. Ta je namreč 22. aprila 2008 lastnoročno podpisal izjavo, s katero je prenehal opravljati naloge poslovnega sekretarja londonskega podjetja Aktiva Capital Limited. Dva tedna kasneje je kot direktorica istega podjetja odstopila tudi njegova, šest let mlajša soproga Petra Horvat.

Ponovno na pot

Vse kaže, da bosta manj kot dve leti kasneje zakonca Horvat po sedmih letih pretrgala še del vezi z Londonom - vsaj uradno kot davčna rezidenta Združenega kraljestva. Nemški Bild je tako v začetku leta razkril, da je uradna lastnica neznanega švicarskega podjetja, ki je od dedinje propadlega nemškega koncema Arcandor Madeleine Schickedanz za 37 milijonov evrov kupilo vilo nad mondenim letoviščem St. Moritz, slovenska državljanka Mirka Horvat, sicer mama Darka Horvata.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.