Zvon Ena Holding

Prispele nezavezujoče ponudbe za domžalskega premaznika

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 11. 2012

Potencialni strateški investitorji bodo skrbne preglede Heliosa predvidoma začeli že sredi prihodnjega meseca. Nezavezujočo ponudbo za nakup večinskega deleža družbe naj bi po neuradnih informacijah oddalo najmanj 12 investitorjev, številka pa naj bi se v naslednjih dneh še nekoliko povečala.

Nezavezujočo ponudbo za nakup večinskega, 75-odstotnega deleža Heliosa je po neuradnih informacijah oddalo najmanj 12 potencialnih strateških partnerjev. Številka naj bi se po ocenah poznavalcev v kratkem še povečala, saj so nekateri potencialni investitorji šele pred kratkim prevzeli dokumentacijo in odločitve o sodelovanju pri nadaljnjih prodajnih postopkih še niso sprejeli.

Kdo vse je oddal ponudbo, za zdaj ni znano. Pričakovati pa je, da sta ponudbo oddala tako avstrijski holding Ring International kot tudi multinacionalka PPG, medtem ko naj bi se nekateri azijski premazniki do morebitnega nakupa v zadnjih tednih nekoliko ohladili. Po napovedih naših virov naj bi se skrbni pregledi poslovanja Skupine Helios začeli sredi decembra, ko bo uprava Heliosa pod vodstvom Uroša Slavinca nadzornikom predstavila tudi načrte za prihodnje leto.

Gneča pred vrati premazniške skupine

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 11. 2012

Investitorji, ki so izrazili zanimanje za prevzem Heliosa, bodo morali nezavezujoče ponudbe oddati že do konca prihodnjega tedna. Skrbni pregledi Heliosa se bodo začeli predvidoma sredi decembra, prodaja pa naj bi bila končana v prvem četrtletju prihodnjega leta.

Vrsta potencialnih strateških partnerjev Heliosa je iz dneva v dan daljša. Za nakup večinskega 75-odstotnega paketa delnic domžalskega premaznika se namreč že zanima od 20 do 30 strateških in finančnih investitorjev, okoli deset pa jih je že podpisalo tudi sporazum o nerazkrivanju podatkov in dvignilo informacijski memorandum.

Konzorcij lastnikov bo nezavezujoče ponudbe za nakup delnic Heliosa po naših informacijah sprejemal do konca prihodnjega tedna. Investitorjem, ki bodo oddali najboljše ponudbe, bodo lastniki nato omogočili tudi izvedbo skrbnega pregleda Skupine Helios. Priprave na skrbni pregled je uprava Heliosa pod vodstvom Uroša Slavinca že začela, pri tem ji po neuradnih informacijah svetuje nemška investicijska banka Equitygate, ki jo v Sloveniji zastopa Anton Papež in ki naj bi že pripravila podatkovno sobo. Po neuradnih informacijah naj bi izbrani investitorji skrbne preglede začeli sredi prihodnjega meseca, lastniki pa si prizadevajo, da bi prodajne postopke končali v prvem četrtletju prihodnjega leta.

Avstralski Slovenec Tomažin prevzel Dursovega informatika RRC

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 11. 2012

LJUBLJANA - Novi Ljubljanski banki (NLB) je v drugem poskusu le uspelo prodati večinski paket delnic računalniškega podjetja RRC, ki že vrsto let vodi in upravlja star Dursov informacijski sistem.


Po nakupu Opera bara, zgornjih treh nadstropij Nebotičnika in blagovne znamke Top Klub (nekdanji Global) je avstralski poslovnež slovenskega rodu Anthony Tomažin včeraj kupil tudi večinski delež družbe RRC, bolj znane kot dolgoletnega hišnega informatika Durs.


Skoraj 51-odstotni paket delnic RRC, ki ga je NLB prodajala kot zastavna upnica propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena, je na včerajšnji dražbi za 2,1 milijona evrov kupil avstralski poslovnež slovenskega rodu Anthony Tomažin. »Prevzem bo moja družba Terra Australis financirala z denarjem. Preostalih 1,9 milijona evrov kupnine bom poravnal v roku dvajsetih dni,« je za Dnevnik povedal Tomažin. Ta na tokratni dražbi sicer ni imel nobene konkurence, saj 210.000 evrov varščine poleg Terra Australis ni plačal noben drug potencialni vlagatelj. Spomnimo, da se je na dražbi sredi minulega meseca za nakup RRC potegoval tudi Kompas MTS, ki je posredno v večinski lasti Sama Primožiča. Tokrat se Kompas MTS dražbe ni udeležil, razlogi, zakaj so se v manj kot mescu dni ohladili za nakup RRC, pa za zdaj niso znani.

Sod in odvetnik llić Janši tlakovala pot v Cinkarno Celje

Medij: Dnevnik Avtorji: M.P. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 10. 2012 Stran: 9

Ljubljana - Vladnemu izbrancu in članu SDS Matjažu Janši je pot v nadzorni svet Cinkarne Celje včeraj pomagala tlakovati kar Slovenska odškodninska družba (Sod) oziroma njena člana uprave Krešo Šavrič in Matjaž Jauk. Slednja sta namreč le nekaj ur pred skupščino za glasovanje pooblastila Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), ki je imela tudi njuno soglasje za vložitev nasprotnega predloga, po katerem je Janša mesto v nadzornem svetu zasedel namesto Šavriča.

S tem je Sod vladi dejansko omogočil, da Janšo v nadzorni svet imenuje brez kršitve zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Čeprav je AUKN včeraj glasovala v nasprotju z navodili Modre zavarovalnice, ta imenovanja ne more izpodbijati, temveč lahko AUKN le toži za morebitno nastalo škodo. Kot smo poročali, je vlada že minuli teden AUKN naložila, naj vloži nasprotni predlog. Toda ZGD je jasen in določa, da lahko nasprotni predlog vloži le delničar sam, se pravi v tem primeru Modra zavarovalnica. Tako je moral predstavnik AUKN Mitja Svoljšak včeraj najprej umakniti predlog, ki ga je že vložila agencija, in sočasno v imenu Soda vložiti identičnega.

Vlada bi za nadzornika Cinkarne Celje imenovala Matjaža Janšo

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 10. 2012 Stran: 8

Ljubljana - Vlada Janeza Janše nadaljuje svoj način korporativnega upravljanja, pri katerem pa ne krši več zgolj zakona o upravljanju kapitalskih naložb, ampak očitno tudi vse druge zakone, ki ji stojijo na poti pri kadrovanju v družbah z lastniškim deležem države. Vlada je namreč Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) po naših informacijah izrecno naložila, da pooblaščenec, ki bo na torkovi skupščini Cinkarne Celje zastopal 20-odstotni delež Modre zavarovalnice, vloži nasprotni predlog in v nadzorni svet ene najuspešnejših gospodarskih družb v državi imenuje člana SDS Matjaža Janšo. Z navodilom je vlada tokrat povozila tudi zakon o gospodarskih družbah, ki določa, da lahko nasprotne predloge na skupščinah vlaga zgolj delničar, torej v tem primeru Modra zavarovalnica.

Vlada postavlja s tovrstno prakso v neprijeten položaj tako pooblaščenca, ki bo na skupščini glasoval v imenu Modre zavarovalnice, kot predsedujočega skupščini. Glede na sklic skupščine bo to vodil Zdenko Podlesnik in ta bo odločil, ali na dnevni red skupščine uvrstiti nasprotni predlog brez podpisa oziroma soglasje delničarja ali ne.

Istrabenz spet v finančnih škripcih

Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 10. 2012

Ljubljana - Leto dni po začetku organizirane prodaje večjega paketa delnic Petrola so v prodajnem konzorciju še vedno le Istrabenz in banke, ki so koprskemu holdingu v začetku leta 2009 zasegle delnice Petrola, ter Nova KBM, ki je do Petrolovih delnic prišla z rubežem propadlega Zvona Ena Holdinga. Preostalih večjih lastnikov predsednik uprave Istrabenza Rudi Grbec doslej še ni povabil k pristopu k prodajnemu konzorciju, čeprav se je izkazalo, da strateških vlagateljev 18-odstotni paket delnic ne zanima, temveč zgolj večinski delež.

Pri prodaji naložb in poplačilu upnikov je trenutni predsednik uprave Istrabenza Rudi Grbec bistveno manj uspešen od svojega predhodnika Tomaža Berločnika. Možnosti, da bi Istrabenz v celoti poplačal bančne upnike, je tako iz meseca v mesec manj, česar se očitno zaveda tudi Grbec, ki naj bi bankam upnicam že predlagal podaljšanje rokov za poravnavo posojil.

Vodstvo RKC z obtožbami nad Dnevnik

Medij: Dnevnik Avtorji: Ivelja Ranka in Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 10. 2012

Ljubljanski nadškof Stres in mariborski nadškof Turnšek ne priznavata svoje soodgovornosti pri sprejemanju slabih odločitev v mariborskem polomu

Ljubljana - »Iz naslovov in podnaslovov je razviden napad na ljubljanskega nadškofa Antona Stresa z izrecnim namenom odvračanja pozornosti od drugih akutnih problemov v naši družbi.« S to absurdno in abotno obtožbo sta se včeraj na sobotni in včerajšnji članek odzvala nadškofa metropolita dr. Anton Stres in dr. Marjan Turnšek, ki zatrjujeta, da so predstavljena stališča v ključnih delih neresnična, zavajajoča, mestoma pa naj bi celo sprevračala moralni nauk Cerkve.

Javni odziv nadškofov Stresa in Turnška na Dnevnikovo pisanje je tudi prvi javni obračun ali javno razčiščevanje s pogledi nekdanjega ravnatelja (nad)škofijske gospodarske uprave Mirka Krašovca, če naj bi bili ti, kot trdita nadškofa, skladni z našimi navedbami.

V člankih smo, kot je znano, na podlagi dokumentov, s katerimi razpolagamo, opozorili na soodgovornost (nad)škofa Stresa in nekaterih drugih članov Škofijskega gospodarskega sveta pri sprejemanju finančnih odločitev predvsem v letih 2000–2005, med katerimi so nekatere tlakovale pot v mariborski finančni polom. Takšna je zagotovo bila odločitev, da se s škofijskim denarjem kupi delnice Zvona Ena in se ga prevzame.

Kaj je vedel že novinar Emiliano Fittipaldi

Medij: Dnevnik Avtorji: Ivelja Ranka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 10. 2012

Počasnost ugotavljanja krivde poraja dvom, da je vodstvu Cerkve sploh v interesu poiskati odgovornega za mariborski finančni škandal

Ljubljana, Maribor - V soboto smo v Dnevniku na podlagi dokumentiranih pojasnil iz mariborskih krogov razkrili, kako je v mariborski (nad)škofiji potekalo odločanje pred izbruhom krize. Interna analiza dogajanj v letih, ko so se sprejemale daljnosežne odločitve, kaže, da predčasno upokojeni nadškof Franc Kramberger in po tihem umaknjeni ravnatelj (nad)škofijske uprave Mirko Krašovec nista edina odgovorna za sprejemanje odločitev, ki so nadškofijo pripeljale do poloma.

»Nadškof Stres je bil seznanjen s predstavitvijo njegove vloge v času službovanja v mariborski škofiji. Četudi se s predstavitvijo ne strinja, se o njeni vsebini javno ne želi izrekati,« so nam odgovorili s Tiskovnega urada SŠK.

Po naših podatkih je v začetku prejšnjega desetletja nadškof Franc Kramberger upravljanje gospodarskih zadev predal najprej tedanjemu pomožnemu škofu Antonu Stresu, nato škofu Petru Štumpfu in nazadnje škofu Marjanu Turnšku. Prav v tem obdobju pa so bile v okviru Škofijskega gospodarskega sveta (ŠGS), ki ga je s svojo avtoriteto obvladoval škof Stres, sprejete nekatere najbolj zgrešene odločitve, na primer odločitev, da se škofijski denar naloži v delnice Zvona Ena in se ga prevzame. Posledice so, kot je znano, hude: vlagatelji so izgubili svoj denar, zdaj pa nadškofiji grozi, da ostane brez kompleksa na Vrbanski z gimnazijo, brez Andreanuma, bogoslovja, semenišča...

Vodstvo Cerkve soodgovornosti ne namerava priznati

Ključno odločitev, ki je vodila v polom mariborske nadškofije, je sprejel škof Stres

Medij: Dnevnik Avtorji: Ivelja Ranka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 09. 2012

Gospodarski svet škofije je odločitve sprejemal, sooblikovali in podpisovali so jih škofje Stres, Turnšek, Štumpf…

Ljubljana, Maribor - Katoliško cerkev na Slovenskem je v zadnjem času pretreslo kar nekaj afer z daljnosežnimi posledicami za ugled in verodostojnost najvišjih klerikov.

Javnost še vedno ni izvedela, zakaj je moral oditi nadškof Uran, še tega ne vemo, ali bo ukaz Rima spoštoval in ali bo sploh odšel v Trst, kot mu je bilo zaukazano. Prav tako še ni znano, ali je kardinal Rode kot mladenič kršil zaobljube o celibatu. A ti dve aferi sta pravzaprav dimni bombici. Pravi dim se vali z mariborskega pogorišča. Kljub februarja dani obljubi vodstva Slovenske škofovske konference, da bodo odgovornost za škandalozno hazardiranje ugotovili in sankcionirali, saj je "gospodarska uprava škofije prevzemala prevelika tveganja in presegla svoja pooblastila", se ni zgodilo nič. Z izjemo tihega umika nadškofijskega ekonoma Mirka Krašovca in skopo pojasnjene predčasne upokojitve nadškofa Krambergerja. A vse kaže, da so razlogi za molk še bolj boleči od molka samega...

Helios v letu dni do novega lastnika – kakšna je lahko cena?

Medij: Finance Avtorji: Karel Lipnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 10. 09. 2012

V začetku novembra bodo predvidoma pri lastnikih že nezavezujoče ponudbe za nakup večinskega deleža Heliosa

Helios naj bi po več letih lastniške agonije v letu dni dobil novega lastnika. Med bolj zainteresiranimi kupci bo verjetno ameriški velikan PPG, s katerim Helios pri prodaji izdelkov sodeluje že od začetka tega tisočletja.


S prodajo Heliosa se bo skoraj zagotovo končala tudi era Uroša Slavinca.


Po petkovi objavi začetka postopka prodaje, ki bo predvidoma končan v letu dni, naj bi še ta mesec izšel informacijski memorandum. Zainteresirani kupci 73-odstotnega deleža Heliosa, ki ga prodajajo NLB, Abanka, Modra zavarovalnica, Triglav Skladi, NKBM, NFD, Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Gorenjska banka, Primorski skladi, Probanka in KBM Infond, bodo imeli nato predvidoma do novembra čas, da oddajo nezavezujoče ponudbe. Največji lastnik je sicer Infond Holding v stečaju (OP Društva MDS - Zvon ENA holding, d.d. - v stečaju), vendar pa z njegovim deležem v celoti razpolagajo banke. Največji delež je zasegla NLB.

Prodajni postopek vodi francoska banka BNP Paribas. Sledita podroben pregled poslovanja Heliosa, pri katerem bodo sodelovali najugodnejši ponudniki, in oddaja zavezujočih ponudb. Ta del postopka naj bi bil končan v prvem delu leta 2013, potem pa so na vrsti še končna pogajanja in pridobivanje vseh dovoljenj nadzornih organov in varuhov konkurence.

 

Cena med realnostjo in željami

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.