Zvon Ena Holding

Z novim nadškofom ne bo katarze

Medij: Dnevnik Avtorji: Klipšteter Tomaž,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 16. 03. 2015 Stran: 4

DRUŽBA / CERKEV

Ni naključje, da so le dober teden dni po podpisu sporazuma med Nadškofijo Maribor in bankami upnicami iz Vatikana sporočili ime novega nadškofa. Pater Alojzij Cvikl je v tem kontekstu najbolj logičen izbor.


Po objemih in srčnih stiskih rok se je pater Alojzij Cvikl prešerno nasmejal in se ponižno zahvaljeval za čestitke ob imenovanju za osmega naslednika blaženega škofa Antona Martina Slomška. Po kratkem blagoslovu, ki sta mu ga darovala upokojeni škof Jožef Smej in celjski škof in apostolski administrator Stanislav Lipovšek, pa se je novi mariborski nadškof za nekaj trenutkov opazno zazrl vase in komaj premagoval čustva. Najbrž zaradi veselja, ker mu je končno uspelo doseči dolgo želeni karierni cilj, morda pa je tisti trenutek tudi prvič ponotranjil vse breme, ki mu ga je naložil papež Frančišek.

V Hotelih Bernardin lani podvajseterili izgubo

Medij: Delo Avtorji: Kos Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 31. 01. 2015 Stran: 3

Izredna revizija Obremenjujoči izsledki za nekdanje vodstvo Prevrednotenje nepremičnin napihnilo izgubo

Portorož - Skupščina Hotelov Bernardin bo obravnavala ugotovitve izredne revizije, za katero so se delničarji odločili maja lani, odvetniki pa bodo na njenih temeljih presodili o vložitvi pravnih sredstev proti odgovornim. Izredno revizijo je opravila družba Ernst & Young.


Revizijsko družbo Ernst & Young so izbrali mali delničarji, a so bili na skupščini preglasovani, tako da je njihovo izbiro revizorja, ki je pregledal večletno izčrpavanje Hotelov Bernardin, nato potrdilo šele sodišče.

Izsledki izredne revizije družbe Ernst & Young, ki je pregledala nekdanje posle Hotelov Bernardin okoli Skupine NFD, so po naših informacijah zelo obremenjujoči predvsem za Staneta Valanta. Na temelju revizije, ki jo bodo obravnavali tudi na skupščini družbe, bodo odvetniki presodili o vložitvi morebitnih kazenskih ovadb ali odškodninskih tožb proti odgovornim. Revizija je obravnavala petletno obdobje, zanjo pa so se odločili na skupščini maja lani. Pod drobnogledom revizorjev so bili posli, povezani s prenovo Grand hotela Metropol, terminska pogodba z Zvonom ena holding, financiranje in dokapitalizacija družbe Finetol, posojilo Maksimi Invest in družbi Diamond ter trgovanje z delnicami teh dveh družb, nakup desetodstotnega deleža NFD DZU ter poroštvo Hotelov Bernardin za kredit Probanke družbi Fidina. Denar, ki se je črpal iz te portoroške turistične družbe, bi moral bili porabljen za lastno poslovanje ali razdolzevanje, so opozarjali na lanski skupščini. Po ocenah pred tem izrednim revizijskim pregledom je bilo iz Hotelov Bernardin izčrpano od 12 do 17 milijonov evrov, Stane Valant, ki je družbo gradil 14 let, pa je v nedavnem pogovoru za Delo zatrdil, da ima glede Hotelov povsem mirno vest.

Rezultat strmoglavil

Avstrijska banka rešila Nadškofijo Maribor

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 30. 01. 2015 Stran: 2

DRUŽBA / CERKEV

Za finančni zlom krivi lastni projekti

Čeprav je mariborska nadškofija zakopala bojno sekiro z bankami, je za to potrebovala nepredstavljiva tri leta. Finančne težave so se namreč začele v drugi polovici leta 2011. Takrat sta holdinga Zvon Ena in Zvon Dva razglasila insolventnost, kmalu zatem pa so nezmožnost poravnave bančnih posojil priznali tudi v nadškofijski družbi Gospodarstvo rast, ki je obvladovala oba finančna holdinga.

Zato so začele banke konec leta 2011 na sodišče vlagati prve izvršbe m se vpisovati na nadškofijskem premoženju, spomladi 2012 pa so ji blokirale še zadnji transakcijski račun. Sledilo je dolgotrajno in mučno obdobje, v katerem je slovenska Cerkev izgubila ogromno ugleda. Izbruhnila je namreč afera zaradi odgovornosti za največji stečaj v zgodovini Slovenije, za katerim je ostalo na desettisoče malih delničarjev, ki so izgubili delnice, skoraj pol milijarde evrov neporavnanih posojil, prenesenih na slabo banko, velika slovenska podjetja pa so se posledično znašla na lastniškem prepihu, med drugim Helios, Letrika, Cinkarna Celje, Mladinska knjiga Založba, TKK Srpenica in druge.

Banke v tuji lasti bolje poslujejo od državnih

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3

Ljubljana - Lastniški delež države v slovenskem bančnem sistemu je eden največjih na svetu. Eden od razlogov sta sanacija in nacionalizacija bank, drugi pa je pomanjkanje politične volje za privatizacijo največjih bank v preteklosti. 

KBC je leta 2002 za skoraj pol milijarde evrov kupila 34 odstotkov NLB, a slovenska vlada v prihodnjih letih Belgijcem ni prepustila večinskega deleža v banki. KBC je po dobrem desetletju izstopila iz NLB, zato je slovenski državi prodala celoten delež po ceni enega evra za delnico. Slovenska vlada je preprečila tudi večji vstop tujega lastništva v drugo največjo slovensko banko. NKBM je namreč leta 2011 iskala dodaten kapital na varšavski borzi a je takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v kateri je sedel tudi sedanji kandidat za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Marko Golob, trem državnim podjetjem Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji naložila dokapitalizacijo NKBM. Takratni minister za finance France Križanič in nasprotnik privatizacije je zagotavljal, da bo »delnice mogoče zelo hitro in z donosom prodati«. V resnici so podjetja izgubila celoten vložek: 47,5 milijona evrov. Država je namreč nacionalizirala banke in v NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje, Factor banko in Probanko samo v zadnji sanaciji zlila približno štiri milijarde evrov.

Vzpon in padec Valantovega NFD Holdinga

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 06. 01. 2015 Stran: 17

NFD Holding je pok borznega balona na Ljubljanski borzi pričakal praktično brez dolgov in na vrhuncu svoje moči. Dobrih sedem let kasneje je zaradi napačnih odločitev nekdanjega vodstva družba bankrotirala.

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj zapečatilo usodo NFD Holdinga. Ker se temu z upniki ni uspelo pravočasno dogovoriti o pogojih finančnega prestrukturiranja, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Po neuradnih informacijah se s sanacijo ni strinjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nasprotovala podaljšanju ročnosti posojil in pretvorbi dela terjatev v kapital.

NFD Holding je v stečaju za seboj pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Od tega nekaj več kot 30 milijonov evrov dolguje Savi in Gorenjski banki, s katerima je še pred nekaj leti sestavljal tako imenovano gorenjsko gospodarsko navezo. Z okoli 33 milijoni evrov terjatev je največja upnica bankrotiranega holdinga DUTB, na katero so posojila NFD Holdingu prenesle Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka, v kratkem pa bo to storila tudi podržavljena Banka Celje.

Ostali so le hoteli

V stečajni masi je NFD Holdingu ostala le ena pomembnejša naložba, to je 66-odstotni delež Hotelov Bernardin. Ti so se že pred meseci z bankami dogovorili o podaljšanju ročnosti posojil do leta 2018, z nedavno prodajo hotelskega kompleksa Metropol pa se je neto finančni dolg portoroškega hotelirja zmanjšal za več kot polovico, na le še dobrih 20 milijonov evrov.

Mafija sporoča: Roke proč od cerkvenega Zvona!

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Lucu Aleksander Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum:10. 12. 2014 Stran: 15

Po vseh preiskavah in zaslišanjih se nikakor ne da ugotoviti, kam je brez sledu izginilo neverjetnih 250 milijonov evrov, v katerih je bilo skrito tudi premoženje iz dobička državnih podjetij, kjer je imela mariborska nadškofija deleže po izplenu zloglasnih certifikatov med svojimi verniki.


Se bo novemu slovenskemu metropolitu Stanetu Zoretu za povrnitev verodostojnosti slovenski Rimskokatoliški cerkvi zdelo nujno raziskati in javnosti razgrniti, kam je s finančnimi malverzacijami pravzaprav zabredla mariborska nadškofija? Obupani upniki, ki so hoteli dobiti na vsak način nazaj svoj zaslužen denar, so ugotovili, da slovenski Cerkvi ne manjka denarja, saj si je za primerno plačilo najela mogočne zaščitnike. Do popolne razjasnitve primera »mariborska nadškofija« pa si lahko v opomin vsak večer na TV3 ogledujemo odlično narejeno kolumbijsko nadaljevanko o metodah narkobarona Pabla Emilia Escobarja.

Dolge sence škofa Rozmana

Terme Olimia bodo po novem enovito podjetje

Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 06. 2014 Stran: 9

Ker Slovenske železnice pred desetletjem čez noč niso več želele podpirati širitvenih ambicij Term Olimia, je bilo ustanovljeno novo podjetje, ki ima v lasti vodni park. To podjetje se bo zdaj predvidoma pripojilo Termam Olimia.


Terme Olimia in z njim tesno prepleteno podjetje Terme Olimia bazeni se nameravata pred načrtovano prodajo združiti. O tem bodo delničarji obeh družb odločali na skupščini konec meseca.

Združitev obeh družb je skorajda neizbežna, med drugim tudi zaradi koncesije za vodo. Medtem ko je ta v lasti Term Olimia, pa naj bi se vrtine nahajale na zemljišču drugega, nekajkrat manjšega podjetja, Term Olimia bazeni.

Ko so se leta 2003 Terme Olimia potegovale za nakup sosednjih Term Tuhelj na Hrvaškem, so lastniki - Kapitalska družba, Zvon Ena Holding in Slovenske železnice načrtovali dokapitalizacijo družbe. Toda tik pred podpisom pogodbe o nakupu hrvaških term so si Slovenske železnice premislile in niso želele sodelovati pri dokapitalizaciji, hkrati pa niso dovolile, da bi se njihov delež v podjetju znižal pod 25 odstotkov, torej pod kontrolni delež, ki omogoča vpliv na statutarne spremembe. Zato sta Kad in Zvon Ena Holding ustanovila družbo Terme Olimia bazeni. Ta pa je Termam Olimia posodila sredstva, ki jih je potrebovala za nakup Term Tuhelj. Posojilo so Terme Olimia podjetju Terme Olimia bazeni poplačale s prenosom vodnega parka Aqualuna, ki se nahaja v neposredni bližini osrednjega termalnega kompleksa.

Hotelom Bernardin so stari grehi oslabili kondicijo

Medij: Primorske novice Avtorji: Ribolica Sonja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 26. 04. 2014 Stran: 2

Delničarja Triglav Naložbe in Zvon Ena Holding zahtevata posebnega revizorja za preveritev spornih poslov

Triglav Naložbe in Zvon Ena Holding v stečaju, ki sta solastnika Hotelov Bernardin, sumita, da je prejšnje vodstvo družbe v nekaterih primerih pri sklepanju poslov ravnalo negospodarno in družbi verjetno povzročilo škodo. Zato bosta na skupščini ostale delničarje skušale prepričati, naj imenujejo posebnega revizorja za preveritev posameznih poslov.


PORTOROŽ ► Hoteli Bernardin, ki so v večinski lasti družbe NFD Holding, zadnja štiri leta poslujejo z izgubo. Lani so tako pridelali milijon evrov izgube, vendar so jo oklestili v primerjavi s prejšnjimi leti. Leta 2012 je bila njihova izguba namreč dvakrat večja, leta 20 1 1 pa se je povzpela vse do skoraj 12 milijonov evrov. Nedavno so z bankami sklenili reprogram, izpeljali so tudi poslovno prestrukturiranje. Novo vodstvo je optimistično. "Glede na rast prihodkov in stroškovno racionalizacijo na vseh področjih letos pričakujemo znatno povečanje dobička iz poslovanja glede na leto 2013," pravi predsednik uprave Marko Jazbec, ki družbo vodi od lanske jeseni.

Delničarja bi posebnega revizorja

Pistotnik v prevzem Zavoda za varstvo pri delu

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 03. 2014 Stran: 8

Skupina Pistotnik, lastnica največje slovenske varnostne družbe Sintal, bo po napovedih svojega večinskega lastnika Roberta Pistotnika v prihodnjih dneh objavila namero za prevzem Zavoda za varstvo pri delu (ZVD). »Pred mesecem dni smo dobili soglasje Agencije za varstvo konkurence, v začetku tedna pa je potekel tudi rok za vložitev pritožb na izdano soglasje,« nam je povedal Pistotnik, ki namerava šest milijonov evrov vreden prevzem ZVD v celoti financirati z lastnimi sredstvi. Pretežni del kupnine, in sicer 4,75 milijona evrov, bosta dobili NLB in Nova KBM, ki sta 75- odstotni delež ZVD na decembrski dražbi prodali kot zastavni upnici propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena. Po dražbi je družba Pistotnik že izplačala veliko večino malih delničarjev ZVD. Še vedno pa se očitno niso dogovorili s Skupino MSIN Marka Moharja in Matjaža Satlerja, ki imata prek družbe Klicni center v lasti ključni, 11- odstotni paket delnic ZVD. Brez tega deleža Pistotnik dejansko ne more dokončno prevzeti družbe. Po statutu ZVD morajo biti namreč na skupščini vse odločitve sprejete z najmanj 90-odstotno podporo, kar pomeni, da Pistotnik brez deleža v lasti Klicnega centra ne more samostojno odločati niti o izplačilu dividend ali zamenjavi članov upravnega odbora. »Nagibamo se, da bi svoj delež v ZVD prodali, vendar končne odločitve še nismo sprejeli,« nam je povedal Mohar.

Na slabo banko tudi Južna, Gantar, Zupanc, Avtotehna...

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 01. 2014 Stran: 1

Gospodarstvo / Sanacija bank

Pod okrilje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) se seli domala celotna domača finančna industrija. Prenosi bodo razkrili razsežnosti kreditiranja. Izpostavljenost treh državnih bank do menedžerskih družb lani tik pod milijardo evrov.


Razkrivamo seznam finančnih holdingov in menedžerskih družb, katerih posojila sta NLB in Nova KBM že prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), za njima pa bo to spomladi naredila še Abanka. Bruto izpostavljenost treh bank, ki jih je decembra dokapitalizirala država, do teh družb je še lani skupno znašala skoraj milijardo evrov. To je enako skoraj polovici denarnega vložka, ki ga je država decembra namenila za pokritje kapitalske luknje v treh bankah (2,11 milijarde evrov).

Zdaj je dokončno jasno, da bosta pod okriljem DUTB, tako imenovane slabe banke, po novem tudi oba holdinga Vizija iz kroga Darij a Južne. Njegovi skupini Perspektiva bo že konec letošnjega leta zapadlo za približno 130 milijonov evrov posojil. Teh po naših informacijah tri državne banke do lani tako rekoč niso slabile. Na seznamu prenesenih terjatev sicer ni krovnega podjetja Perspektiva FT, prek katerega Južna obvladuje svoj poslovni sistem. Na njem pa je mogoče najti KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar, in družbe iz zdaj že nekdanjega omrežja Probanke. Gre za Avtotehno, ki je do NLB in Abanke skupno izpostavljena za več kot 46 milijonov evrov, in Zlato Moneto II, sicer 7,3-odstotno lastnico Perutnine Ptuj.

Kdo vse gre na slabo banko

S seznama je mogoče razbrati, da NLB in NKBM na slabo banko prenašata domala vse komitente iz domače finančne industrije. Poročali smo že, da so med njimi ACH, ki se je z DUTB že dogovoril o moratoriju za odplačilo glavnic posojil, DZS, Istrabenz, Sava, podjetja iz kroga NFD in številni propadli holdingi: cerkvena Zvon Ena in Zvon Dva, Center Naložbe Boška Šrota, Poteza Naložbe Branka Drobnaka in CG Invest, nekoč Aktiva Naložbe Darka Horvata, ki samo trem državnim bankam dolguje 54 milijonov evrov. Toda na seznamu so tudi nekateri manjši poslovni sistemi in podjetja. Med njimi PSZ Darka Zupanca, ki se z bankirji že leto dni dogovarja o dolgoročnem reprogramiranju okoli 70 milijonov evrov posojil (od teh je 16 milijonov evrov pri NLB), in družba Finea, nekoč v lasti Miklavža Borca, kije bila tesno poslovno povezana z NKBM v času, ko jo je vodil Matjaž Kovačič.

Prav tako sta na seznamu podjetje Opus Invest, ki je v lasti nekdanjega prvega moža Šrotovega Infond Holdinga Matjaža Rutarja in njegove soproge, in Agroservis Borivoja Laloviča, dolgoletnega Šrotovega partnerja pri delniških poslih. Bruto izpostavljenost prvega do NLB je lani znašala pet milijonov evrov. DUTB bo nase prevzela tudi terjatve bank do nekaterih podjetij, prek katerih so menedžerji lastninili družbe: Alpine Holdinga, Primorje Holdinga, Profectusa, prek katerega je krog Romane Pajenk obvladoval Medaljon in povezana podjetja, Derme in Cegrada, ki sta v lasti nekdanjih menedžerjev CM Celja... Kot je znano, naj bi bilo merilo za prenos na DUTB zamuda komitenta s plačevanjem obveznosti, ki mora biti daljša od 90 dni, in bonitetna ocena podjetja v višini C ali manj.

Iz podatkov, ki smo jih v zadnjih tednih zbrali v uredništvu Dnevnika, je mogoče potegniti več ugotovitev. Najprej, da je prav kreditiranje domače finančne industrije v pomembni meri pripomoglo k težavam treh državnih bank. Skupna izpostavljenost NLB, NKBM in Abanke do podjetij, ki so se ukvarjala s finančnimi naložbami, je septembra lani znašala dobrih 954 milijonov evrov. Gre za bruto znesek brez upoštevanja slabitev, ki so jih banke pred tem opravile že same. Za primerjavo: pregled premoženja (AOR) v omenjenih treh bankah je odkril kapitalsko luknjo v višini 2,11 milijarde evrov. Spomnimo, ta znesek je država zakrpala z denarnim vložkom, dodatnih 660 milijonov evrov pa je za stabilnost bančnega sistema v NLB in NKBM že vložila v obliki obveznic.

Uradnih podatkov o tem, po kolikšni ceni DUTB od NLB, Nove KBM in Abanke odkupuje posamezne terjatve, ni. Po naših informacijah pa je ena od dveh največjih državnih bank te terjatve v povprečju prenašala z diskontom v višini okoli 80 odstotkov. To pomeni, daje za bruto terjatev v višini milijona evrov prejela okoli 200 tisočakov. Če to formulo prenesemo na vse tri banke, ki so ali še bodo terjatve prenašale na DUTB, bo ta zanje skupno odštela približno 190 milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da ne gre za natančen izračun, ampak le za oceno, ker je verjetnost vračila posojila odvisna tako od zavarovanj kot od komitentov samih. Prav tako za zdaj ni jasno, kolikšna bo končna izguba, ki jo bomo davkoplačevalci utrpeli zaradi 954-milijonskega kreditiranja.

Širša gospodarska škoda nespametnega kreditiranja

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.