Zvon Dva Holding

"Pahor in Janša sta večja krivca"

Medij: Večer Avtorji: Esih Uroš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 03. 08. 2013 Stran: 1

Potem ko seje vrh RKC moralno pokesal zaradi finančnega poloma mariborske nadškofije, se odpira vprašanje, kakšne bodo finančne posledice za davkoplačevalce in upnike

Cerkev, poplačaj dolgove, je bila včeraj edina teza, ki so jo na vrata ljubljanske stolnice nabili predstavniki Solidarnosti, stranke v nastajanju, in Odbora za pravično in solidarno družbo. Katoliško cerkev so pozvali, da v duhu pravičnosti izplača upnike, državne banke in 65 tisoč malih vlagateljev. Marko Golob, nekdanji član uprave AUKN, je obseg finančne luknje, ki je zazevala po finančnem polomu mariborske nadškofije, ocenil na 1,8 milijarde evrov. Za primerjavo, to je več kot vse izgube državnih bank, SCTja, Primorja in Vegrada skupaj. Pri bankah v državni lasti so si družbe, podrejene mariborski nadškofiji, izposodile 557 milijonov evrov.

Prodaja finančnih naložb teh podjetij bi lahko navrgla okoli 200 milijonov evrov, ocenjujejo poznavalci. Nepremičnine mariborske nadškofije, ki kot taka ne more v stečaj, so ocenjene na približno 26 milijonov evrov. Nadškofija je pri bankah zastavila več nepremičnin, ki so se ali se še bodo znašle na trgu za prodajo. Na spisku so dvorec Betnava, samostan Studenice, župnišče v Črnečah, Slomškova knjigarna, misijonarska pisarna, del Andreanuma, Kolpingov dom in še nekatere druge nepremičnine. Drugih finančnih sredstev, iz katerih bi se lahko poplačali upniki, mariborska nadškofija naj ne bi imela.

Sodoma in Gomora od Vatikana do Maribora

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž,Bratanič Jan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 02. 08. 2013 Stran: 2

Vatikanu niso tuji finančni škandali, vendar je videti, daje bankrot Nadškofije Maribor na samem vrhu. Čeprav so ga spremljale le »slabe poslovne odločitve« in ne pranje denarja prek off-shore podjetij in mafije.

Vse kaže, da bi bil lahko bankrot Nadškofije Maribor in z njo povezanih družb sploh največji finančni škandal v zgodovini Rimskokatoliške cerkve. Vendarle pri njem (po dostopnih podatkih) ni šlo za pranje več deset milijonov evrov skozi »hišne« banke v Vatikanu in off-shore podjetja, sodelovanje z mafijo ali plasiranje fašističnih milijonov v dragocene nepremičnine v Londonu, temveč za pohlepno vlaganje tujega denarja v tvegane projekte.

Samo pri domačih bankah so si družbe, nekoč podrejene mariborski nadškofiji, sposodile 557 milijonov evrov. Od tega največ, četrt milijarde evrov, odpade na NLB, 84 milijonov evrov na Abanko Vipo, okoli 73 milijonov evrov pa na NKBM. Izkupiček od prodaje finančnih naložb bi medtem lahko znašal kvečjemu 200 milijonov evrov. Pri tem ne gre pozabiti več deset tisoč malih delničarjev, tudi tistih, ki so Cerkvi zaupali v upravljanje certifikate, in številnih velikih družb, ki so jim morale posojati milijonska sredstva in so (oziroma bodo) končale v tujih rokah. Organi pregona so se pri tem osredotočili le na manjše kriminalne zgodbe, slaba bančna posojila pa za zdaj ostajajo slaba poslovna odločitev.

Skrivnostna smrt »božjega bankirja«

Cerkev ne bo pomagala mariborski nadškofiji

Medij: Delo Avtorji: Grah Matija Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 02. 08. 2013 Stran: 1

Dan po odstopu KKC ne bo ustanovila sklada za poplačilo malih delničarjev

Ljubljana - »Verjetno nobena škofija na Balkanu ali kjerkoli v Evropi ni v tako beraškem stanju kot mariborska,« je včeraj poudaril škof Andrej Glavan. Druge slovenske škofije ji ne morejo pomagati, saj da tudi same »životarijo«.

Dan po tem, ko je bila slovenska Katoliška cerkev »obglavljena«, kot je odstop ljubljanskega in mariborskega nadškofa Stresa in Turnška ogorčeno in prizadeto poimenoval moralni teolog Ivan Suhec, si je novi apostolski administrator ljubljanske nadškofije Andrej Glavan prizadeval predvsem za pomiritev vernikov - tako laikov kot klerikov.

Dogodki v mariborski nadškofiji so po njegovem mnenju »sad nerazumljivega delovanja skrivnostnih zlih sil«, ki lahko »v marsikom zamajejo vero in upanje«. Z odstopom nadškofov Stresa in Turnška je teža odgovornosti in s tem krivde za katastrofo v mariborski škofiji »padla nepravično na le dvoje pleč«, zato njun odstop težko sprejema tudi »večina duhovnikov«.

V Mariboru "obubožani", v Ljubljani brez kompasa

Medij: Dnevnik Avtorji: Škerl Kramberger Uroš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 02. 08. 2013 Stran: 1

Dan po odstopu nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška je slovenska Cerkev z nekaj izjavami pokazala, daje papežev nauk vendarle slabo razumela. Papež je cerkvene voditelje po vsem svetu pozval k izkazovanju skromnosti, slovensko cerkveno vodstvo pa ni pripravljeno priznati, da je letelo previsoko.

Slovenska škofovska konferenca (SŠK), ki je včeraj predstavila svojega novega predsednika Andreja Glavana, se je na tiskovni konferenci ponovno izkazala za zagonetno institucijo. Njena člana Anton Stres in Marjan Turnšek sta odstopila zaradi vpletenosti v mariborske finančne malverzacije, vendar SŠK o celotnem obsegu finančne škode (domnevno) ne ve ničesar. Ta naj bi bila znana zgolj vpletenim in Vatikanu.

Kdo bo pokril luknjo?

Eno od vprašanj, ki visijo v zraku že daljši čas, je med drugim, zakaj se izgube cerkvenih podjetij Zvon Ena in Dva pri malih delničarjih pretvarjajo v eksistencialno stisko, rubeže in deložacije, medtem ko bo stomilijonske izgube, ki zdaj seveda bremenijo posojilodajalske banke, pokrivala vsa država. Glavan je pri tem zatrjeval, da »slovenska Cerkev ni bogata«, kot velja v javnosti, tajnik konference Tadej Strehovec pa, da je razdeljena na več kot osemsto pravnih oseb, ki druga za drugo ne morejo odgovarjati in ne »pokrivati« dolgov. Poleg tega, je pojasnjeval, »mariborska nadškofija za poslovanje Zvona Ena in Zvona Dva ni nikoli jamčila z vsem svojim premoženjem«. Posebna okoliščina pri tem je, da mariborska nadškofija v (kasneje propadli) finančni imperij ni vlagala denarja, z izjemo nekaj milijonov posojil in poroštev, temveč se je na podlagi lastništva predvsem zadolževala za druge, prav tako nasedle projekte.

Opravičilo s figo v žepu

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 08. 2013 Stran: 14

Vrh slovenske Cerkve je moral oditi zaradi svoje objektivne odgovornosti za bankrot Nadškofije Maribor in največjega finančnega škandala, kar ga je doživela samostojna Slovenija. Čeprav odstop nadškofa Antona Stresa, v preteklosti glavnega sogovornika z državo pri urejanju vprašanja o vračanju gozdov in drugega premoženja ter pokrivanja socialnih prispevkov za duhovnike, pomeni hud udarec za Rimskokatoliško cerkev na Slovenskem, je bil ta pričakovan. Razdejanje, ki ga je pustil za seboj cerkveni izlet v podjetništvo, je namreč pustil neizbrisljiv madež na njenem ugledu. A je do njega prišlo vsaj dve leti prepozno.

Tako je najbolj sramotno, da so vplivnega nadškofa k odstopu »povabili« šele njegovi nadrejeni iz Vatikana. Sam se očitno ni nikoli čutil odgovornega za »lokalni spodrsljaj«, pa čeprav je v letih strmega vzpona poslovnega imperija mariborske nadškofije vodil njen gospodarski svet. Stresov podpis je mogoče najti tudi na pogodbi z Vegradom o razvpiti obnovi dvorca Betnava, ki je pripeljala do spornih poslov z gradbincem Hilde Tovšak. Namesto tega je z vztrajnim zavračanjem vsakršne krivde in sprenevedanjem le podžgal zgražanje domače in tuje javnosti nad vpletenostjo »cerkvenih« družb v nezakonite posle.

Čiščenje v vrhu Cerkve

Medij: Primorske novice Avtorji: Krebelj Jana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 01. 08. 2013 Stran: 3

Papež Frančišek "povabil" k odstopu ljubljanskega in mariborskega škofa - Oba priznavata svoj del odgovornosti in se opravičujeta

Papež Frančišek je včeraj sprejel odstop ljubljanskega nadškofa metropoiita Antona Stresa in mariborskega nadškofa metropolita Marjana Turnška. Zaradi finančnega zloma mariborske škofije sta se oba zdaj že nekdanja škofa vernikom in vsem oškodovanim tudi opravičila.


LJUBLJANA ► Papež Frančišek je Antona Stresa in Marjana Turnška zaradi soodgovornosti za finančni škandal k odstopu "povabil" že konec aprila. Odstopila sta včeraj, saj so, kot je pojasnil dovčerajšnji ljubljanski nadškof in metropolit Stres, zdaj zaključene tudi nekatere pastoralne dejavnosti.

Opravičilo vernikom

Kdo je naslednji

Medij: Večer Avtorji: Čokl Vanessa,V.A.,Posnig Gordana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 04. 04. 2013 Stran: 3

Očitno se ni konec, pravijo Večerovi viri na molk v. d. papeževega diplomata v Sloveniji, zdaj ko je zaokrožilo, da se nekdanji ekonom mariborske nadskofije Mirko Krašovec seli - ni jasno, ali (bolj) kazensko ali celo taktično - v samostan na avstrijskem Koroškem. Obtožnica proti Krašovcu in padli vegradovki Hildi Tovšak za Betnavoje pravnomočna

Očitno še ni konec, pravijo Večerovi viri visoko v Cerkvi na molk apostolskega nuncija v Sloveniji Poljaka Juliusza Janusza, zdaj ko je zaokrožilo, da nekdanji, zamenjani ekonom mariborske nadskofije Mirko Krašovec ni več župnik v župnijah na robu nadskofije in da se seli v samostan na avstrijskem Koroškem. Krašovčev in telefon mariborskega nadškofa in metropolita Marjana Turnška sta včeraj zvonila v prazno. Lahko bi šlo, čeprav je manj verjetno, celo za taktični umik dolga leta prvega gospodarstvenika mariborske Cerkve. Ne več kot nekaj tednov so stara ugibanja, ali bi prijateljske obmejne avstrijske škofije lahko pomagale mariborski nadškofiji iz finančnega brezna. A slej ko prej gre za nadaljevanje kazni iz Vatikana zaradi "svetega bankrota" mariborske Cerkve. To bi znalo biti prišteto v tako imenovane tekoče posle, v katerih so vatikanske službe od odstopa prejšnjega papeža. Tudi papežev diplomat v Ljubljani je tačas le v. d., prav tako šefi vatikanskih ministrstev, od koder, kakor smo pisali že jeseni, zna - po kontroli, ki so jo vizitatorji iz Vatikana v Mariboru opravljali pred časom, še pod Benediktom XVI. - zdaj, ko je v Rimu začel novi papež, priti kakšna sankcija tudi zoper trenutni vrh Katoliške cerkve v Sloveniji. Oba nadškofa, Turnšek in zlasti predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres, sta bila v letih, ko se je Cerkev začela finančno lomiti, na funkcijah v Mariboru. Stres je bil pred povišanjem v Ljubljano pomočnik mariborskega nadškofa Franca Krambergerja za gospodarske zadeve. Po njegovem odločilno Stresovo vlogo pri neposrečenih gospodarskih odločitvah (nad)škofije je zadnje mesece omenjal Krašovec, ljubljanski nadškof je odgovarjal, da je v Mariboru - med selitvami z enega na drug visoki položaj v tukajšnji Cerkvi - le reševal, kar je (še) bilo mogoče. Ko se je nadškofiji zgodil finančni zlom in odnesel nadškofa Krambergerja, je kardinal Franc Rode, vplivni Slovenec v Rimu, tesni sodelavec prejšnjega papeža in prijatelj novega, za Večer rekel, da v Mariboru niso slišali vatikanskih opozoril ...

Revna Cerkev po mariborsko

Od letos v lasti tujcev kar nekaj paradnih konj

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 12. 2012 Stran: 10

Prodaja premoženja Leta 2012 smo prodali celjski Etol, žalski Juteks, kranjski Savatech, Ljubljanske mlekarne se čakajo na uraden prevzem

Ljubljana - Turbulentno leto 2012 si bomo zapomnili tudi po prodajah nekaterih domačih podjetij. Tujega lastnika so dobile večinoma proizvodne družbe, ker njihovi domači lastniki, prezadolženi domači finančni holdingi, svojih milijonskih dolgov ne morejo vrniti brez prodaj zdravega dela premoženja.


Predvidoma prve dni januarja naj bi domače banke na svoje račune prejele kupnino od prodaje kranjske gumarske družbe Savatech (964 zaposlenih). Konec novembra jo je za skoraj 70 milijonov evrov kupila češka gumarska skupina ČGS, kar je vrednostno največja prodaja iztekajočega se leta. Prodajalka, kranjska Sava, se s prodajo Savatecha ne poslavlja le od gumarstva, temveč tudi od gorenjske prestolnice, saj se je sedež bančnoturistično-nepremičninskega holdinga po več kot devetdesetih letih iz Kranja preselil v Ljubljano.

Krašovec Stresu: Kriv si!

Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 12. 2012 Stran: 28

Ali cerkev še lahko moralizira o krizi in protestih? Bivši ekonom mariborske nadškofije v pismu razkriva, da je za propad cerkvene finančne hobotnice kriv prav ljubljanski metropolit in slovenski nadškof Stres.

Katoliška cerkev je v tranzicijskem obdobju uživala precejšnjo avtoriteto, ki jo je pridobila po osamosvojitvi, in je v času tranzicije rada dajala moralne napotke. Večinoma prek Komisije Pravičnost in mir, ki jo je ves čas vodil Anton Stres. Tudi tokrat, ob demonstracijah, poskuša Stres nadaljevati ta vzorec. Ta mesec je demonstrante pozval, naj se vzdržijo vsakega nasilja, »najprej fizičnega, nato pa tudi verbalnega, se pravi neprimernega govorjenja, psovk in vseh drugih izražanj nestrpnosti,« kajti protesti, četudi razumljivi, naj bi bili po njegovem delno sporni. Razmere v državi so zelo težke in »vemo, da si vsi, ki so odgovorni v državi in ki nosijo največjo odgovornost za reševanje stanja, resno prizadevajo, da je potrebno sprejeti določene žrtve, če hočemo rešiti stanje, v katerem smo se znašli,« je sporočil. Saj naj bi v tem trenutku potrebovali »predvsem pozitivno energijo, dobro voljo za skupno sodelovanje in razumevanje tudi nekaterih varčevalnih ukrepov, ki se jim ne moremo izogniti«. Si Stres in katoliška cerkev takšne ocene še lahko privošči?

Vodstvo RKC z obtožbami nad Dnevnik

Medij: Dnevnik Avtorji: Ivelja Ranka in Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 10. 2012

Ljubljanski nadškof Stres in mariborski nadškof Turnšek ne priznavata svoje soodgovornosti pri sprejemanju slabih odločitev v mariborskem polomu

Ljubljana - »Iz naslovov in podnaslovov je razviden napad na ljubljanskega nadškofa Antona Stresa z izrecnim namenom odvračanja pozornosti od drugih akutnih problemov v naši družbi.« S to absurdno in abotno obtožbo sta se včeraj na sobotni in včerajšnji članek odzvala nadškofa metropolita dr. Anton Stres in dr. Marjan Turnšek, ki zatrjujeta, da so predstavljena stališča v ključnih delih neresnična, zavajajoča, mestoma pa naj bi celo sprevračala moralni nauk Cerkve.

Javni odziv nadškofov Stresa in Turnška na Dnevnikovo pisanje je tudi prvi javni obračun ali javno razčiščevanje s pogledi nekdanjega ravnatelja (nad)škofijske gospodarske uprave Mirka Krašovca, če naj bi bili ti, kot trdita nadškofa, skladni z našimi navedbami.

V člankih smo, kot je znano, na podlagi dokumentov, s katerimi razpolagamo, opozorili na soodgovornost (nad)škofa Stresa in nekaterih drugih članov Škofijskega gospodarskega sveta pri sprejemanju finančnih odločitev predvsem v letih 2000–2005, med katerimi so nekatere tlakovale pot v mariborski finančni polom. Takšna je zagotovo bila odločitev, da se s škofijskim denarjem kupi delnice Zvona Ena in se ga prevzame.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.