Zvon Dva Holding
Luka Zadar izgubljena za stečajno maso Zvona
Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 02. 2015
Stečajna masa Zvona Dva Holdinga ne bo videla Luke Zadar. Tožba, s katero je stečajna upraviteljica izpodbijala njen prenos na taksista Danijela Robnika, je padla v vodo. V ozadju čudnega dogajanja je hrvaški odvetnik, ki je v preteklosti sodeloval pri lastninjenju luke.
Hrvaška Luka Zadar, ki ponovno obratuje in bi lahko predstavljala enega glavnih virov za poplačilo bank upnic propadlega Zvona Dva Holdinga, je očitno dokončno izgubljena za njegovo stečajno maso.
Tožba, ki jo je na hrvaškem sodišču sprožila stečajna upraviteljica Vida Gaberc in s katero je izpodbijala vprašljivi prenos lastništva Luke Zadar na mariborskega taksista Danijela Robnika, je namreč padla v vodo. Da Zvonu Dva Holdingu ne bo pripadlo večinsko lastništvo v hrvaškem upravljalcu pristanišča, katerega nakup je leta 2007 financiral s 15 milijoni evrov, pa niso odločili na sodišču, ampak je enostavno prišlo do umika tožbe.
Tožbo umaknil odvetnik, ki je pomagal pri lastninjenju
Avstrijska banka rešila Nadškofijo Maribor
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 30. 01. 2015 Stran: 2
DRUŽBA / CERKEV
Za finančni zlom krivi lastni projekti
Čeprav je mariborska nadškofija zakopala bojno sekiro z bankami, je za to potrebovala nepredstavljiva tri leta. Finančne težave so se namreč začele v drugi polovici leta 2011. Takrat sta holdinga Zvon Ena in Zvon Dva razglasila insolventnost, kmalu zatem pa so nezmožnost poravnave bančnih posojil priznali tudi v nadškofijski družbi Gospodarstvo rast, ki je obvladovala oba finančna holdinga.
Zato so začele banke konec leta 2011 na sodišče vlagati prve izvršbe m se vpisovati na nadškofijskem premoženju, spomladi 2012 pa so ji blokirale še zadnji transakcijski račun. Sledilo je dolgotrajno in mučno obdobje, v katerem je slovenska Cerkev izgubila ogromno ugleda. Izbruhnila je namreč afera zaradi odgovornosti za največji stečaj v zgodovini Slovenije, za katerim je ostalo na desettisoče malih delničarjev, ki so izgubili delnice, skoraj pol milijarde evrov neporavnanih posojil, prenesenih na slabo banko, velika slovenska podjetja pa so se posledično znašla na lastniškem prepihu, med drugim Helios, Letrika, Cinkarna Celje, Mladinska knjiga Založba, TKK Srpenica in druge.
Banke v tuji lasti bolje poslujejo od državnih
Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3
Ljubljana - Lastniški delež države v slovenskem bančnem sistemu je eden največjih na svetu. Eden od razlogov sta sanacija in nacionalizacija bank, drugi pa je pomanjkanje politične volje za privatizacijo največjih bank v preteklosti.
KBC je leta 2002 za skoraj pol milijarde evrov kupila 34 odstotkov NLB, a slovenska vlada v prihodnjih letih Belgijcem ni prepustila večinskega deleža v banki. KBC je po dobrem desetletju izstopila iz NLB, zato je slovenski državi prodala celoten delež po ceni enega evra za delnico. Slovenska vlada je preprečila tudi večji vstop tujega lastništva v drugo največjo slovensko banko. NKBM je namreč leta 2011 iskala dodaten kapital na varšavski borzi a je takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v kateri je sedel tudi sedanji kandidat za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Marko Golob, trem državnim podjetjem Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji naložila dokapitalizacijo NKBM. Takratni minister za finance France Križanič in nasprotnik privatizacije je zagotavljal, da bo »delnice mogoče zelo hitro in z donosom prodati«. V resnici so podjetja izgubila celoten vložek: 47,5 milijona evrov. Država je namreč nacionalizirala banke in v NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje, Factor banko in Probanko samo v zadnji sanaciji zlila približno štiri milijarde evrov.
Mafija sporoča: Roke proč od cerkvenega Zvona!
Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Lucu Aleksander Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum:10. 12. 2014 Stran: 15
Po vseh preiskavah in zaslišanjih se nikakor ne da ugotoviti, kam je brez sledu izginilo neverjetnih 250 milijonov evrov, v katerih je bilo skrito tudi premoženje iz dobička državnih podjetij, kjer je imela mariborska nadškofija deleže po izplenu zloglasnih certifikatov med svojimi verniki.
Se bo novemu slovenskemu metropolitu Stanetu Zoretu za povrnitev verodostojnosti slovenski Rimskokatoliški cerkvi zdelo nujno raziskati in javnosti razgrniti, kam je s finančnimi malverzacijami pravzaprav zabredla mariborska nadškofija? Obupani upniki, ki so hoteli dobiti na vsak način nazaj svoj zaslužen denar, so ugotovili, da slovenski Cerkvi ne manjka denarja, saj si je za primerno plačilo najela mogočne zaščitnike. Do popolne razjasnitve primera »mariborska nadškofija« pa si lahko v opomin vsak večer na TV3 ogledujemo odlično narejeno kolumbijsko nadaljevanko o metodah narkobarona Pabla Emilia Escobarja.
Dolge sence škofa Rozmana
"Drugega kot založništva ne znamo"
Medij: Večer Avtorji: Vidali Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Kultura Datum: 11. 04. 2014 Stran: 9
Na včerajšnji dražbi so Učila International za neznano vsoto kupila večinski delež Mladinske knjige
Na včerajšnji dražbi Abanke in NLB je 51,2-odstotni delež, ki sta ga imeli v Mladinski knjigi, odkupila založba Učila International, ki se je že prej omenjala kot zelo verjeten kupec. Uroš Vejnovič iz Abanke Vipa je javnosti sporočil, da je bila tretja dražba za prodajo večinskega paketa delnic Mladinske knjige založbe uspešna in da je prodajnih 631.117 delnic kupila družba Učila International. Založba bo za MK plačala 5,36 milijona evrov. Transakcijo bo izpolnila predvidoma maja.
Direktor Učil International Srečko Mrvar pa je na vprašanje novinarjev, ali je s ceno zadovoljen, odgovoril, da "mora biti", in dodal, da "je bila kar prava". Dražba je potekala po principu vse ali nič, kar pomeni, da so se vrednostni papirji prodajali izključno kot paket v celoti, ki ga ni mogoče deliti na manjše pakete delnic. Abanka Vipa in Nova Ljubljanska banka sta postali solastnici Mladinske knjige ob stečaju večinskega lastnika Zvon Dva Holdinga. Konzorcij bank je založbo neuspešno prodajal več kot leto dni. Kot edini preostali kupec se je pred tretjo dražbo omenjala še litovska založba Alma Littera. Ko je presinočnjim v Odmevih minister za kulturo Uroš Grilc razlagal, da je litovski knjižni trg organiziran podobno kot slovenski, s(m)o nekateri napačno sklepali, da je kupec očitno tuj. Tako kot za zdaj ni mogoče izvedeti, koliko so Učila odštela za Mladinsko knjigo, včeraj tudi še ni bilo jasnega odgovora na vprašanje, ali je litovski kupec sploh oddal zavezujočo ponudbo.
Škandal brez primere
Na slabo banko tudi Južna, Gantar, Zupanc, Avtotehna...
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 01. 2014 Stran: 1
Gospodarstvo / Sanacija bank
Pod okrilje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) se seli domala celotna domača finančna industrija. Prenosi bodo razkrili razsežnosti kreditiranja. Izpostavljenost treh državnih bank do menedžerskih družb lani tik pod milijardo evrov.
Razkrivamo seznam finančnih holdingov in menedžerskih družb, katerih posojila sta NLB in Nova KBM že prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), za njima pa bo to spomladi naredila še Abanka. Bruto izpostavljenost treh bank, ki jih je decembra dokapitalizirala država, do teh družb je še lani skupno znašala skoraj milijardo evrov. To je enako skoraj polovici denarnega vložka, ki ga je država decembra namenila za pokritje kapitalske luknje v treh bankah (2,11 milijarde evrov).
Zdaj je dokončno jasno, da bosta pod okriljem DUTB, tako imenovane slabe banke, po novem tudi oba holdinga Vizija iz kroga Darij a Južne. Njegovi skupini Perspektiva bo že konec letošnjega leta zapadlo za približno 130 milijonov evrov posojil. Teh po naših informacijah tri državne banke do lani tako rekoč niso slabile. Na seznamu prenesenih terjatev sicer ni krovnega podjetja Perspektiva FT, prek katerega Južna obvladuje svoj poslovni sistem. Na njem pa je mogoče najti KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar, in družbe iz zdaj že nekdanjega omrežja Probanke. Gre za Avtotehno, ki je do NLB in Abanke skupno izpostavljena za več kot 46 milijonov evrov, in Zlato Moneto II, sicer 7,3-odstotno lastnico Perutnine Ptuj.
Kdo vse gre na slabo banko
S seznama je mogoče razbrati, da NLB in NKBM na slabo banko prenašata domala vse komitente iz domače finančne industrije. Poročali smo že, da so med njimi ACH, ki se je z DUTB že dogovoril o moratoriju za odplačilo glavnic posojil, DZS, Istrabenz, Sava, podjetja iz kroga NFD in številni propadli holdingi: cerkvena Zvon Ena in Zvon Dva, Center Naložbe Boška Šrota, Poteza Naložbe Branka Drobnaka in CG Invest, nekoč Aktiva Naložbe Darka Horvata, ki samo trem državnim bankam dolguje 54 milijonov evrov. Toda na seznamu so tudi nekateri manjši poslovni sistemi in podjetja. Med njimi PSZ Darka Zupanca, ki se z bankirji že leto dni dogovarja o dolgoročnem reprogramiranju okoli 70 milijonov evrov posojil (od teh je 16 milijonov evrov pri NLB), in družba Finea, nekoč v lasti Miklavža Borca, kije bila tesno poslovno povezana z NKBM v času, ko jo je vodil Matjaž Kovačič.
Prav tako sta na seznamu podjetje Opus Invest, ki je v lasti nekdanjega prvega moža Šrotovega Infond Holdinga Matjaža Rutarja in njegove soproge, in Agroservis Borivoja Laloviča, dolgoletnega Šrotovega partnerja pri delniških poslih. Bruto izpostavljenost prvega do NLB je lani znašala pet milijonov evrov. DUTB bo nase prevzela tudi terjatve bank do nekaterih podjetij, prek katerih so menedžerji lastninili družbe: Alpine Holdinga, Primorje Holdinga, Profectusa, prek katerega je krog Romane Pajenk obvladoval Medaljon in povezana podjetja, Derme in Cegrada, ki sta v lasti nekdanjih menedžerjev CM Celja... Kot je znano, naj bi bilo merilo za prenos na DUTB zamuda komitenta s plačevanjem obveznosti, ki mora biti daljša od 90 dni, in bonitetna ocena podjetja v višini C ali manj.
Iz podatkov, ki smo jih v zadnjih tednih zbrali v uredništvu Dnevnika, je mogoče potegniti več ugotovitev. Najprej, da je prav kreditiranje domače finančne industrije v pomembni meri pripomoglo k težavam treh državnih bank. Skupna izpostavljenost NLB, NKBM in Abanke do podjetij, ki so se ukvarjala s finančnimi naložbami, je septembra lani znašala dobrih 954 milijonov evrov. Gre za bruto znesek brez upoštevanja slabitev, ki so jih banke pred tem opravile že same. Za primerjavo: pregled premoženja (AOR) v omenjenih treh bankah je odkril kapitalsko luknjo v višini 2,11 milijarde evrov. Spomnimo, ta znesek je država zakrpala z denarnim vložkom, dodatnih 660 milijonov evrov pa je za stabilnost bančnega sistema v NLB in NKBM že vložila v obliki obveznic.
Uradnih podatkov o tem, po kolikšni ceni DUTB od NLB, Nove KBM in Abanke odkupuje posamezne terjatve, ni. Po naših informacijah pa je ena od dveh največjih državnih bank te terjatve v povprečju prenašala z diskontom v višini okoli 80 odstotkov. To pomeni, daje za bruto terjatev v višini milijona evrov prejela okoli 200 tisočakov. Če to formulo prenesemo na vse tri banke, ki so ali še bodo terjatve prenašale na DUTB, bo ta zanje skupno odštela približno 190 milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da ne gre za natančen izračun, ampak le za oceno, ker je verjetnost vračila posojila odvisna tako od zavarovanj kot od komitentov samih. Prav tako za zdaj ni jasno, kolikšna bo končna izguba, ki jo bomo davkoplačevalci utrpeli zaradi 954-milijonskega kreditiranja.
Širša gospodarska škoda nespametnega kreditiranja
Ovadbe zaradi prevzema Luke Zadar
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 01. 2014 Stran: 7
Stečaji
Zadnji preostali nadzornik v Luki Zadar Arsen Marin je zaradi vprašljivega izginotja družbe iz stečajne mase Zvona Dva Holdinga ovadil vpletene. Novi lastnik, mariborski taksist Danijel Robnik, medtem pospešeno pripravlja imenovanje novih nadzornikov in dokončni prevzem hrvaškega podjetja.
Boj za Luko Zadar, ki jo je pred nekaj meseci v vprašljivih okoliščinah in za majhen denar prevzel znani mariborski taksist Danijel Robnik, se zaostruje.
Medtem ko naj bi v Zvonu Dva Holdingu že pripravljali tožbo, s katero bi v stečajno maso družbe vrnili enega od glavnih virov za poplačilo bank upnic, naj bi odgovorne za sporno lastninjenje Luke Zadar zdaj še kazensko ovadili. Sume kaznivih dejanj je hrvaškim organom naznanil Arsen Marin, zadnji še ostali nadzornik in največji mali delničar tega upravljalca pristanišča v Zadru. K temu, da se je Marin za pomoč obrnil na hrvaško državno tožilstvo in protikorupcijski urad Uskok, ga je verjetno spodbudil sklic izredne skupščine Luke Zadar.
Država uničila slovenski kapitalski trg
Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Glavič Peter Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 11. 01. 2014 Stran: 10
Izbrisani mali delničarji: primer NKBM
Zadnje čase so mediji polni novic o sanaciji bank s prenosom slabih terjatev na družbo za upravljanje bančnih terjatev (DUTB). Žal ne gre za odpravljanje vzroka težav, to je katastrofalne državne politike do finančnih vlagateljev, zlasti domačih malih vlagateljev na kapitalskem trgu. Država vsakih nekaj let po nepotrebnem razglasi izredne razmere in potem uniči investicijske družbe, sklade in sredstva malih vlagateljev.
Uničevanje pravno podpre njen pravosodni sistem. Delnic potem noče nihče več kupovati, vsi se jih poskušajo znebiti in cene strmoglavijo. Finančna in gospodarska kriza je Slovenijo prizadela neprimerno bolj kot druge države zaradi slabe upravljavske prakse države, zlasti zlorab na kapitalskem trgu: namernega oviranja vlaganj in uničevanja kapitala vlagateljev. Mejniki te nacionalne ekonomske katastrofe so: uničenje vzajemnih skladov Proficia Dadas s 3500 vlagatelji, propad vzajemnih skladov Zvon Ena in Dva Holding s 65.000 vlagatelji ter množični izbris več kot 100.000 malih delničarjev petih bank.
Veliko družb, skladov in malih vlagateljev je bilo prizadetih pri vseh treh udarih; mali vlagatelji so poleg tega kot vsi državljani sanirali državne banke v devetdesetih letih in jih bodo še enkrat. Posledica uničevanja naložb je beg slovenskega kapitala v tujino in v tuje banke na ozemlju Slovenije ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest v drugih državah namesto v Sloveniji.
Država je uničila slovenski kapitalski trg
Medij: Večer - V soboto Avtorji: Glavič Peter Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 04. 01. 2014 Stran: 10
Kriza je Slovenijo prizadela neprimerno bolj kot druge države ZARADI SLABE UPRAVLJAVSKE PRAKSE DRŽAVE, zlasti zlorab na področju kapitalskega trga
Zadnje dneve so mediji polni novic o sanaciji bank s prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje bančnih terjatev (DUTB). Žal ne gre za odpravljanje vzroka težav, to je katastrofalne državne politike do finančnih vlagateljev, zlasti domačih malih vlagateljev na kapitalskem trgu. Država vsakih nekaj let po nepotrebnem razglasi izredne razmere in potem uniči investicijske družbe, sklade in male vlagatelje. Uničevanje kapitala pravno podpre njen pravosodni sistem. Delnic potem noče nihče več kupovati, vsi se jih skušajo znebiti in cene strmoglavijo. Finančna in gospodarska kriza je Slovenijo prizadela neprimerno bolj kot druge države zaradi slabe upravljavske prakse države, zlasti zlorab na področju kapitalskega trga: namernega oviranja vlaganj in uničevanja kapitala vlagateljev. Mejniki te nacionalne katastrofe so:
- uničenje vzajemnih skladov Proficia Dadas s 3500 vlagatelji,
- propad vzajemnih skladov Zvon Ena in Dva Holding s 65.000 vlagatelji;
- končni udarec delničarstvu je množični izbris nad 100.000 malih delničarjev petih bank.
Veliko družb, skladov in malih vlagateljev je bilo prizadetih pri vseh treh udarih; mali vlagatelji so poleg tega kot vsi državljani sanirali državne banke v devetdesetih letih in jih bodo še enkrat. Posledica uničevanja naložb je beg slovenskega kapitala v tujino in v tuje banke na ozemlju Slovenije ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest v drugih državah namesto v Sloveniji. Zanimivo je, da so bili sedeži štirih finančnih družb v teh mejnikih (Dadas, Gospodarstvo Rast, Probanka in Nova KBM) v Mariboru. Za polomom v industriji (Tam, Metalna, MTT, Hidromontaža, TSN, Tovarna dušika itd.) so ta del Slovenije prizadeli še zlomi finančnih družb. V tem sestavku se bomo poglobili samo v zadnjega od mejnikov in še to samo na primeru NKBM, pred izbrisom družbe z največ delničarji v Sloveniji.
Izbrisani vlagatelji
Računi za leto 2014 že prihajajo
Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 12. 2013 Stran: 9
Trgovska družba Merkur, proizvajalec komponent za avtomobilsko industrijo Cimos, letalska družba Adria Air ways, telekomunikacijska družba T2, finančni holdingi DZS, Sava, Istrabenz, ACH, Zvon Ena in Zvon Dva (v stečaju), gradbena podjetja Primorje, SCT in Vegrad, ki so prav tako v stečaju, pa družba Grep, ki je v Ljubljani gradila športni park Stožice, so v prvem paketu podjetij, katerih dolgove so banke pred prazniki prenesle na slabo banko, ki se uradno imenuje Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Med največjimi upnicami naštetih podjetij sta bili največji državni banki Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova kreditna banka Maribor (NKBM).
Preneseni sveženj, vseh bo pet, je vreden 1,1 milijarde evrov, prenosi pa bodo predvidoma končani do aprila 2014. Slaba banka bankam v zameno za slabe terjatve izda obveznice, za poplačilo katerih jamči davkoplačevalec. NLB je tako za prvi sveženj dobila za 622 milijonov evrov, NKBM pa za 390 milijonov evrov obveznic z dve- in triletno ročnostjo, ki so na Ljubljanski borzi začele kotirati v tem tednu.