Žito

Žito

Datum skupščine: 
25.05.2012 - 12:00
Naslov: 
v Hotelu Mons Ljubljana, Pot za Brdom 4, 1000 Ljubljana.
Status: 
arhivirana

Tudi uradno konec prodaje Žita

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 28. 03. 2012 Stran: 6
 
Lastniki dobre polovice največje slovenske pekarske družbe Žito , Kad , Sod in KD Kapital , se niso uskladili z morebitnima kupcema, srbsko skupino MK Grupa in slovensko Panvito . Po naših informacijah so bila razhajanja med pričakovano in ponujenima cenama ter pogoji prevelika.
 
Konzorcijska prodajna pogodba poteče v soboto, 31. marca.

Kateri delničarji si letos lahko obetajo dividende

Medij: Finance Avtorji: Jure Ugovšek Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Finance Datum: 21. 03. 2012 Stran: 4 in 5
 
Marsikateri družbi analitiki napovedujejo višjo dividendo od lanske, se pa seznam tistih brez dividend povečuje
 
Apple je te dni prvič v 17 letih napovedal izplačila dividend, sezona dividend pa počasi prihaja tudi na ljubljansko borzo . Med večjimi so predlog dividende že razkrili vodilni v Mercatorju, namige o dividendah preostalih družb pa lahko pričakujemo prihodnji teden na predstavitvenem sestanku izdajateljev ljubljanske borze.
 
Kaj pričakujejo borzni poznavalci?
 
Telekom Slovenije , Krka in Petrol so družbe, ki bodo po mnenju analitikov zvišale dividende. Večina analitikov pa na drugi strani meni, da bodo delničarji štirih članic prve kotacije - in sicer Gorenja , NKBM , Intereurope in Luke Koper - od devetih ostali brez dividendnih donosov. Kot pravi Miha Pučnik, upravljavec premoženja pri GBD BPH, bo zaradi zaostrenih gospodarskih razmer za lani manj slovenskih družb izplačalo dividende, številne tiste, ki pa jih bodo, bodo izplačale nižje, saj bi uprave nerazporejeni dobiček raje ohranjale za takšno ali drugačno spoprijemanje s krizo.
 
 
 
Kako določajo dividende?
 
Uprave imajo različna merila, na podlagi katerih se odločajo za višino dividende. Nekateri dividendo določajo na podlagi deleža osnovnega kapitala, drugi na podlagi dobička minulega leta, tretji povsem po občutku. Kot pravi analitik KD Banke Bojan Ivanc, je najprimernejše merilo za določanje višine dividend denarni tok iz poslovanja, znižan za investicije, če podjetje ni zadolženo. Analitik družbe Abanka Skladi Gorazd Belavič dodaja, da imajo dividende vsaj v tujini pomembno sporočilno vrednost. Z njimi vodstvo vlagateljem sporoča, kakšen potencial ima družba.
 
»V Sloveniji pa smo po zasegu delnic Mercatorja videli vpliv interesov bank na dividendno politiko. Če se zgodi bančni zaseg delnic družb, katerih lastniki so v resnih težavah (Helios , Iskra Avtoelektrika , Cinkarna Celje ...), lahko računamo na podoben razplet dogodkov kot pri Mercatorju,« pravi Belavič.
 
Delničarji imajo zadnjo besedo
 

"V Vzajemni za interese vseh zavarovancev"

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.


Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Zahvaljujoč dividendam delničarji Mercatorja, Krke in Cinkarne še najbolje prebrodili krizo

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2012

Ljubljana - Od tisoč evrov, investiranih na vrhuncu borzne evforije, je delničarjem Intereurope, Luke Koper, Nove KBM, Aerodroma Ljubljana, Pivovarne Laško in Save ostalo manj kot sto evrov, delničarjem številnih holdingov le nekaj centov, medtem ko so zadnja štiri leta še najbolje prebrodili delničarji Cinkarne Celje, Krke in Mercatorja.

Zanimivo je, da gre za družbe, ki imajo že vrsto let stabilno upravo, njihovega poslovanja v času krize niso zaznamovali odpisi zgrešenih naložb, poleg tega so svojim delničarjem v zadnjih letih izplačale tudi za slovenski trg nadpovprečno visoke dividende.

Krka in Mercator sta poleg tega tudi edini pomembnejši družbi na Ljubljanski borzi, ki sta celotno obdobje finančno-gospodarske krize delničarjem vsako leto izplačali več dividend kot leto poprej, delež tujih investitorjev v njunem lastništvu pa je opazneje višji kot pri večini preostalih borznih družb. Izmed 17 analiziranih večjih borznih podjetij leta 2008 dividend ni izplačala edino Sava Re, medtem ko so skozi obdobje finančne krize dividende vsako leto izplačevali le v Krki, Mercatorju, Petrolu, Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Žitu.

 

Slabše le v Atenah

Od najvišjih vrednosti iz sredine leta 2007 so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižali že za skoraj 80 odstotkov, kar je le nekoliko manj, kot znašajo izgube vlagateljev na atenski borzi. Da bi se tečaji na slovenskem trgu kapitala znova povzpeli na rekordne ravni, bi se morale delnice na Ljubljanski borzi v povprečju podražiti za kar 400 odstotkov, delničarjem Intereurope in Save pa bi pomagala šele rast, ki bi presegala 5000 odstotkov. Bistveno manj, okoli 140 odstotkov, bi za izenačitev z najvišjo doseženo borzno vrednostjo potrebovali delnici Cinkarne Celje in Krke, okoli 230 oziroma 280 odstotkov pa delnici Mercatorja in Iskre Avtoelektrike.

Bodo lastniki v petek soglašali s prodajo Žita Srbom?

Medij: Finance Avtorji: Jure Ugovšek, Petra Sovdat Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 29. 02. 2012 Stran: 3

 
Srbska družba MK Grupa je najresnejši kandidat za nakup dobre polovice skupine Žito
 
Petkov sestanek med konzorcijem prodajalcev Žita skupina KD Group, Sod in Kad imajo skupaj 50,5 odstotka skupine - bo dal odgovor o nadaljnjem postopku prodaje. Prodajalci naj bi se intenzivneje pogajali s srbskim proizvajalcem sladkorja MK Grupo , pravi vir, ki ne želi biti imenovan.

 

Prekmurska živilska skupina Panvita zaradi domnevno neustreznih bančnih garancij nima več pravih možnosti za nakup skoraj polovičnega deleža Žita, smo izvedeli neuradno, prvi človek Peter Polanič pa prodaje Žita ne komentira. Tako naj bi se prodajalci pogajali le še s srbsko živilsko skupino MK Grupa v lasti Miodraga Kostića. Včeraj smo prek službe za odnose z javnostmi poskušali pridobiti uradno izjavo, a se na klice in e-pošto niso odzvali. Kot je pred dnevi poročal Dnevnik, je MK Grupa podaljšala veljavnost ponudbe in jo dvignila na več kot 40 milijonov evrov za celotno Žito (približno polovico več od tržne vrednosti družbe).

 
»Novih informacij o prodaji Žita nimam, skrbnih pregledov skupine pa od konca lanske jeseni od morebitnih prevzemnikov ni bilo. Uprava podpira prizadevanja lastnikov.« Tako pravi prvi človek Žita Toni Balažič.
 
Bodo prodajalci uskladili interese?
 
Pred morebitnim novim pogajanjem o prodaji bo potrebna še uskladitev interesov prodajalcev - skupine KD Group, Soda in Modre zavarovalnice, smo izvedeli neuradno. Razen če prodajalci popustijo pri svojih zahtevah, nadaljevanja prodaje ne bo, pojasnjuje poznavalec, ki ne želi biti imenovan. Pred petkovim sestankom prodajalcev naj bi bilo še precej neznank, zato je razplet težko napovedati, dodaja.
 

Lastniki omahujejo glede izboljšane Kostićeve ponudbe za Žito

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27.02.2012 Stran: 22

Ljubljana - V začetku prihodnjega meseca bo konzorcij največjih lastnikov Žita s Skupino KD Group, Modro zavarovalnico in Slovensko odškodninsko družbo na čelu poskušal najti rešitev, kako uspešno končati prodajo.

Srbski poslovnež Miodrag Kostić oziroma njegova družba MK Group je po neuradnih informacijah že pristal na nekatere dodatne pogoje prodajalcev, svojo ponudbo zvišal na nekaj več kot 40 milijonov evrov za vse Žito, njeno veljavnost pa podaljšal. Toda Kostićeva ponudba je še vedno bistveno pod pričakovanji prodajnega konzorcija, ki samo vrednost Žitovega 100.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča v ljubljanskem BTC ocenjuje na okoli 50 milijonov evrov.

Iz boja za nakup večinskega deleža Žita je, kot smo razkrili v Dnevniku, že izpadla Panvita Stanka Polaniča, ki iz svoje ponudbe ni želela izključiti nekaterih zahtev. Poleg tega naj Panvita k svoji ponudbi sploh ne bi predložila bančne garancije, kot so zahtevali lastniki, temveč le pismo podpore avstrijske Raiffeisen banke.

Agrokor bi Mercatorjeve dobavitelje pognal v lov za pol milijarde evrov

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov, Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 12. 2011

Ljubljana - Če bi Agrokorju uspel prevzem Mercatorja, bi morali vsi njegovi dobavitelji zaradi daljših plačilnih rokov hrvaškega podjetja (upoštevajoč obstoječe roke) nujno zbrati kar okoli 450 milijonov evrov dodatnih likvidnostnih sredstev, kažejo naši izračuni. Večina tega zneska odpade na slovenske dobavitelje, ki imajo na Mercatorjevih policah za zdaj še vedno prevladujoč položaj. Ker se številna slovenska prehrambena podjetja trdno borijo za preživetje na trgu, banke pa jim le s težavo reprogramirajo posojila, kaj šele, da bi jim odobrila nova, bi ob občutnem podaljšanju plačilnih rokov marsikatero podjetje po vsej verjetnosti moralo zapreti vrata. Zato ne preseneča, da so Agrokorjevi apetiti po Mercatorju strah pognali tudi v kosti dobaviteljem največje slovenske prodajne verige.


Agrokor s pomočjo dobaviteljev do brezobrestnega posojila

Če predvidimo, da znaša obrestna mera za najem posojila za financiranje obratnega kapitala okoli šest odstotkov, bi morali Mercatorjevi dobavitelji (upoštevajoč 450 milijonov evrov) za obresti plačati skoraj 27 milijonov evrov več na letni ravni, v petih letih pa bi ta znesek znašal čez 130 milijonov evrov. Po drugi strani bi takšno podaljšanje plačilnih rokov pomenilo, da bi lahko (pre)zadolženi Agrokor na plečih Mercatorjevih dobaviteljev prejel skoraj pol milijarde evrov posojila, za katerega mu ne bi bilo potrebno plačati niti promila obresti.

Največje slovenske borzne družbe v začaranem krogu terjatev

Medij: Poslovni Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Datum: 12. 12. 2011

Ljubljana - Visoka plačilna nedisciplina in vse večje težave pri obvladovanju poslovnih terjatev slovensko gospodarstvo spravljajo v začaran krog. Zaradi visokih poslovnih terjatev ostajajo na visokih ravneh tudi poslovne obveznosti, kar dodatno otežuje razdolžitev oziroma odplačilo bančnih posojil. To med drugim vpliva tudi na višino dobička, saj so letos pri številnih večjih poslovnih skupinah, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, prav obresti pobrale velik del dobička. Namesto v investicijah tako prosta denarna sredstva končajo v bankah, kar upočasnjuje tudi okrevanje vsega slovenskega gospodarstva.

Deset največjih poslovnih skupin, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, je imelo konec septembra v poslovnih terjatvah "ujetih" že več kot 1,6 milijarde evrov premoženja, v zalogah pa še dodatnih 1,1 milijarde evrov. Skupna vrednost poslovnih terjatev in zalog se je tako do konca septembra povzpela že na 2,7 milijarde evrov in tako za skoraj 80 odstotkov presegla njihove poslovne obveznosti.

Mercator Delhaizu, Tescu, Carrefourju?

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 09. 2011 Stran: 8

Tokrat naj bi bil največji slovenski trgovec Mercator zaradi finančnih težav bank, ki so ob družbah Pivovarne Laško njegove največje lastnice, prodan.

Nezavezujoče ponudbe za Mercator bo treba oddati do 5. oktobra, špekulira pa se, da naj bi se ob nekaterih tujih zasebnih skladih lahko za večinski lastniški delež največjega slovenskega trgovca ogrevali še v hrvaškem Agrokorju, morda pa tudi v belgijskem Delhaizu, morda celo v britanskem Tescu ali francoskem Carrefourju, ki sta celo med največjimi trgovskimi podjetji na svetu, a na Mercatorjevih trgih še nista prisotna.

Pivovarna Laško KS Naložbam ali vendarle velikim svetovnim pivovarjem?

Prav tako se je že v preteklosti omenjalo interesente za nakup večinskega deleža Pivovarne Laško. Med drugim tudi nizozemski Heineken, danski Carlsberg. Pred dnevi je tako prišla v javnost informacija, da naj bi bil naprodaj 64-odstotni lastniški delež Pivovarne Laško, ki je trenutno v lasti bank NLB z Banko Celje, Hypo banke, Probanke, Gorenjske banke, Abanke Vipa, Banke Koper, Nove KBM ter vzajemnega sklada NFD 1. V veliki meri se bodo zdaj prodajale pred leti zaplenjene delnice Infond Holdinga, ki je bil v lasti zakoncev Boška in Anice Šrot, ter so mu banke zaradi nevračanja posojil zaplenile delnice (Pivovarne Laško in Mercatorja), s katerimi so bila posojila Infond Holdinga tudi zavarovana. Kasneje bo verjetno sledil prevzem Pivovarne Laško, ko bo predvidoma tudi ostalim delničarjem ponujena ista cena, saj laška družba kot kotirajoča na Ljubljanski borzi zapade pod prevzemno zakonodajo. Sicer pa trenutno že poteka prevzem s strani družbe KS Naložbe, katere največji lastnik je drugi najbogatejši Slovenec Igor Lah, ki za 1 delnico Pivovarne Laško ponuja 9 obveznic KS Naložb v nominalni vrednosti g evrov. Omenjeni konzorcijski prodajalci so aktualno prevzemno ponudbo KS Naložb, ki poteče 30. septembra, že zavrnili kot (pre)nizko in premalo opredeljujočo glede prihodnje strategije družb Pivovarne Laško.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.