Vzajemna

VZMD – Vseslovensko združenje malih deležnikov
Društvo MDS – Društvo Mali delničarji Slovenije

SKUPNA IZJAVA VZMD in Društva MDS: Velika zaskrbljenost glede nameravane spremembe lastništva ljubljanske borze

Ljubljana, 19.11.2025

V VZMD in Društvu MDS z veliko zaskrbljenostjo spremljamo postopke, povezane z nameravano spremembo lastništva ljubljanske borze, ki izhajajo iz potekajočega postopka prevzema zagrebške borze s strani hrvaške državne agencije FINA. Gre za poseg v upravljanje bistvene infrastrukture slovenskega kapitalskega trga, pri katerem obstaja utemeljena bojazen, da bi lahko nad strokovnimi, poslovnimi in finančnimi interesi začeli prevladovati nestrokovni, neposlovni in nefinančni interesi, kar bi utegnilo negativno vplivati na razvoj, stabilnost in funkcionalnost slovenskega kapitalskega trga.

V VZMD in Društvu MDS posebej opozarjamo, da se s prehodom borzne infrastrukture v roke državnega organa tuje države znatno povečuje tveganje političnih in administrativnih vplivov, ki niso nujno skladni z načeli objektivnih poslovnih koristi, na katerih mora temeljiti delovanje kapitalskega trga.

Ob tem poudarjamo, da VZMD in Društvu MDS nista podpornika državnih intervencijskih ukrepov na kapitalskem trgu, zato rešitve nastalega položaja tudi ne vidimo v lastniški intervenciji slovenskih državnih organov.

Za ogled prispevka iz ODMEVOV RTV SLO 1 z dne 20.11.2025 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Edina ustrezna rešitev je tržna enkopravnost, ki bo omogočala zakonito možnost izbire izdajateljev glede najboljše borze. Takšna možnost izbire bo preprečevala morebitne zlorabe, do katerih bi sicer lahko vodilo državno lastništvo tuje države v koncentrirani tržni infrastukturi.

Žal trenutna slovenska zakonodaja takšne možnosti slovenskim izdajateljem ne daje.

Veljavni Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) namreč odločitev izdajatelja za zamenjavo borze obravnava enako kot odločitev izdajatelja za to, da sploh preneha biti borzna družba (deseti odstavek 125. člena ZTFI-1). To je povsem napačno ter v škodo tako izdajateljev kot malih delničarjev.

Posledično v VZMD in Društvu MDS dajemo urgentno javno pobudo za spremembo ZTFI-1, tako da se črta ustavno sporni deseti odstavek 125. člena ZTFI, s čimer bo omogočena konkurenca ponujanja borznih storitev.

Rajko Stanković, predsednik Društva MDS, je ob tem povedal:

"Mali delničarji potrebujemo transparenten, neodvisen in konkurenčen kapitalski trg. Trenutna ureditev obstoječe izdajatelje in njihove manjšinske delničarje postavlja v neupravičeno slabši položaj in s tem povzroča dodatna neupravičena finančna tveganja. Pričakujemo hitro reakcijo zakonodajalca in regulatorja, da se zagotovi nevtralnost tržne infrastrukture."

Matjaž Car, direktor VZMD, je ob tem povedal:

"Prevzem borzne infrastrukture s strani državnega organa, ki ne deluje nujno po tržnih načelih, predstavlja tveganje za kapitalski trg. Izdajatelji in vlagatelji ne smejo postati talci političnih ali administrativnih odločitev. Od zakonodajalca pričakujemo, da nemudoma odpravi neustavne omejitve, ki izdajateljem onemogočajo učinkotivo izbiro ponudnika borznih storitev."

VZMD in Društvo MDS ostajata zavezana varovanju pravic izdajateljev, malih delničarjev in drugih vlagateljev ter bosta pozorno spremljala nadaljnje postopke ter odziv odločevalcev na ta predlog za nujne zakonodajne spremembe.

Medij: STA  Avtorji: bg/zc; STA Teme:  mali delničarji, Vzajemna Datum: , 22. oktober 2022 Vir: TUKAJ

Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna, ki se je po ukinitvi prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja preoblikovala v delniško družbo, je danes izvedla prvo skupščino delničarjev in dobila nov nadzorni svet. Formalen zaključek preoblikovanja uprava pričakuje v začetku leta 2026, ko bodo delnice Vzajemne uvrščene na borzo.

Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna, ki se je po ukinitvi prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja preoblikovala v delniško družbo, je danes izvedla prvo skupščino delničarjev in dobila nov nadzorni svet. Formalen zaključek preoblikovanja uprava pričakuje v začetku leta 2026, ko bodo delnice Vzajemne uvrščene na borzo.

"Gre za simbolno pomemben trenutek," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik uprave Vzajemne Matija Šenk. Današnja skupščina je namreč naslednji korak v postopku statusnega preoblikovanja, v katerem so na podlagi zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne delničarji preoblikovane zavarovalnice postali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in njeni nekdanji zavarovanci.

Skupščina je potekala virtualno, brez fizične prisotnosti delničarjev, sodelujoči pa so potrdili predlog, da za predstavnike delničarjev v nadzornem svetu imenujejo Slavena Pečnika, Lucijo Živo Sajevec, Marjana Trobino in Andreja Valentinčiča. Poleg tega so se seznanili, da sta bila za predstavnika delavcev v nadzornem svetu izvoljena Darja Korpar in Primož Igerc.

Šenk je povedal, da so v novem nadzornem svetu izkušeni strokovnjaki s področja zavarovalništva, ekonomije, korporativnega upravljanja in vodenja velikih sistemov. "Prepričan sem, da bo to ekipa, ki bo svoje delo opravljala strokovno, neodvisno in z jasno odgovornostjo, tudi do uprave," je dejal. Sklepno dejanje celotnega procesa statusnega preoblikovanja pričakuje v začetku leta 2026, ko naj bi se z delnicami Vzajemne začelo trgovati na Ljubljanski borzi.

Rajko Stanković je kot delničar napovedali izpodbijanje imenovanj vseh štirih novih nadzornikov, kot delničar. Med drugim ga je zmotilo, da pri nobenem kandidatu v sklicu ni bilo navedeno, ali je poslovno povezan z Vzajemno in v kakšnem obsegu, prav tako ni bilo razkrito, ali so kandidati člani nadzornih organov drugih delniških družb. Trobina je poleg tega po mnenju Rajka Stankovića v konfliktu interesov, saj je trenutno zaposlen pri Evropskem organu za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ki je evropski nadzorni organ.

Opozoril je še, da večina upravičencev delnic še ni prevzela, tudi ZZZS še ne. Zato je Rajko Stankovič kot delničar predlagal, da bi imeli novi nadzorniki krajši mandat, to je do izteka roka za prevzem delnic, kar pa iz statutarnih razlogov ni bilo uslišano. "Moralno pa je prav, da bi kandidati imeli mandat le do izteka roka za prevzem delnic 1. oktobra 2027 in bi takrat skupščina ponovno odločala o sestavi nadzornega sveta," je zapisal.

Proces statusnega preoblikovanja Vzajemne je zajel več kot 832.000 upravičencev. Od teh so nekateri lahko izbirali med denarnim izplačilom ali delnicami, drugim pa so pripadle delnice. Skupaj ima tako Vzajemna danes 444.753 delničarjev, je povedala članica uprave Alja Markovič Čas. Vzajemna je delnice izdala 1. oktobra, časa za njihov prevzem pa imajo upravičenci še dve leti.

Največji posamični delničar je ZZZS s 15,18-odstotnim deležem. Markovič Čas je opozorila, da se prevzem delnic ne bo izvedel samodejno, pač pa ga morajo upravičenci urediti sami. Prenesejo jih lahko na trgovalni račun pri kateri od bank ali borznoposredniških hiš, če ga že imajo odprtega, lahko pa počakajo na uvedbo individualnih naložbenih računov v marcu 2026. Možen je tudi prenos delnic na katerega od družinskih članov, kot določa letos novelirani zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne.

Ljubljana, 19.09.2025

Sklic 1. skupščine Vzajemne zdravstvene zavarovalnice delniške družbe

Danes je bil objavljen sklic 1. skupščine Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.d., ki bo potekala le kot virtualna skupščina v sredo 22. oktobra 2025 od 10.00 ure dalje.

Iz sklica skupščine izhaja, da bo le ta potekal s pomočjo virtualnih sredstev prek spletnega portala, katerega naslov udeleženec prejme po uspešno izvedeni identifikaciji, z možnostjo registracije, ki omogoča dostop v digitalno okolje ob 09.00 uri.

Pravico do udeležbe na skupščini imajo upravičenci do delnic, v skladu z Zakonom statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. V nadaljevanju besedila se uporablja enotni termin delničar/ji.

Prijava in pooblastilo za skupščino je možno oddati le v fizični obliki, skupščini pa lahko prisostvuješ le virtualno.

Društvo MDS bo zbiralo pooblastila za 1. skupščino Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.d.

Ker delniška knjiga Vzajemne d.d. na dan sklica skupščine še ni izdana, predsednik Društva MDS Rajko Stanković, ki je tudi bodoči delničar družbe z upravičenjem do 202 delnic Vzajemne d.d., poziva upravičence oz. bodoče delničarje Vzajemne d.d., ki se skupščine ne bodo udeležili sami, da si natisnejo Prijavo in pooblastilo TUKAJ ter ga izpolnijo in nato pošljejo po pošti na naslov:

»Društvo MDS, Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana«

najkasneje do srede 15. oktobra 2025, če želijo biti na skupščini prisotni in zastopani preko pooblaščenca Društva MDS.

Vsebina 1. skupščine Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.d.

Skupščina bo imenovala  4 člane/članice nadzornega sveta predstavnika delničarjev, V ta namen je AZN kot nadzorni svet Vzajemne, d.d., predlagal sledeče kandidate in kandidatko:

• Mag. Slaven Pečnik ima več kot 20 let vodstvenih izkušenj na področjih kontrolinga, strateškega načrtovanja, finančnih analiz, optimizacije poslovanja in digitalizacije. V Telekomu Slovenije d.d. in Mobitelu d.d. je vodil projekte strateškega poročanja, digitalne transformacije ter združitev in prevzemov (M&A). Kot vodja operativnega kontrolinga povezuje poslovne enote z upravo ter sodeluje pri pripravi gradiv za upravo, nadzorni svet in komisije. Neposredne nadzorniške izkušnje je pridobil kot namestnik predsednika nadzornega sveta investicijskega podjetja ABCITI. Na področju IT in kibernetske varnosti je svoje znanje nadgradil z izkušnjami pri Telekomu Slovenije.

• Mag. Lucija Živa Sajevec je več kot desetletje delovala v vodstvu AMZS d.d., najprej kot direktorica marketinga in Centra varne vožnje, nato kot direktorica družbe. V tem času je podjetje preoblikovala, okrepila njegovo blagovno znamko in ga usmerila v digitalno ter trajnostno transformacijo. Leta 2022 se je podala na podjetniško pot in ustanovila več podjetij, ki delujejo na področju trajnostnega razvoja, ESG in razvoja voditeljstva. Aktivna je tudi kot mentorica mladim podjetnikom in startupom.

• Dr. Marjan Trobina ima več kot 28 let izkušenj na področju zavarovalništva, bančništva, regulative in nadzora. Deloval je kot izvršni direktor premoženjskih zavarovanj v Adriaticu, kasneje kot glavni ekspert za Solventnost II v EIOPA, kot glavni nadzornik v ECB ter kot glavni ekspert v oddelku za politiko in nadzor v EIOPA. Sodeloval je pri oblikovanju Solventnosti II, pripravi revizijskih standardov, nadzoru kapitalskih zahtev in kvantitativnem poročanju. Njegovo delo obsega tudi digitalizacijo in uporabo naprednih metod umetne inteligence pri nadzoru.

• Mag. Andrej Valentinčič ima več kot 28 let vodstvenih izkušenj, predvsem kot direktor komerciale v Kleti Brda, kjer vodi ekipo 50 zaposlenih. Svojo kariero je začel v bančništvu, kar mu je dalo vpogled v finance in obvladovanje tveganj. Izkušnje s korporativnim upravljanjem je pridobil kot član nadzornih svetov (Mlinotest, Vipa, Eles) ter predsednik sveta zavoda VDC Nova Gorica. Je dober poznavalec zakonodaje, notranjih kontrol in revizijskih postopkov.

Seznanitev z imenovanimi delavskimi predstavniki za članstvo v  nazornem svetu Vzajemne

Skupščina se bo tudi seznanila z izvolitvijo dveh predstavnikov delavcev v nadzorni svet Vzajemne d.d. in sicer Darje Korpar in Primoža Igerca, ki sta to funkcijo v preteklosti že več let opravljala, ko je bila družba še organizirana kot dvz.

Celoten sklic si lahko ogledate TUKAJ.

Navodilo za upravičence oz bodoče delničarje, ki se želijo skupščine osebno udeležiti

Upravičenci oz bodoči delničarji Vzajemne, ki se želijo sami udeležiti na virtualni skupščini pa izpolnijo samo obrazec Prijavo, ki si ga lahko prenesete TUKAJ in si ga natisnete ter izpolnite ter pošljete po pošti na naslov: Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.d, Za skupščino, Vošnjakova ulica 2, 1000 Ljubljana najkasneje do srede 15. oktobra 2025.

Za ogled prispevka novinarke Darje Zupan iz oddaje KODA na TV SLO1 z dne 01,marcec 2025 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Lepo pozdravljeni! Preoblikovanje zavarovalnice Vzajemna še vedno razburja potrošnike. Gledalci ste se na nas obrnili s številnimi vprašanji, danes bomo poskusili ponuditi odgovore. Darja Zupan se je med drugim pozanimala, kaj storiti, če je obvestilo o deležu pri Vzajemni prejel kdo od vaših pokojnih sorodnikov. Poglejmo!

Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Vsakdo, ki je imel konec leta 2023 pri Vzajemni sklenjeno dodatno - zdravstveno zavarovanje, je upravičen do deleža, če je medtem umrl, pa se njegov delež šteje v zapuščinsko maso.

Darja Zupan (novinarka): Za dediče so pri zavarovalnici pripravili poseben obrazec.

Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Dobijo potrdilo, da je njihov pokojnik bil upravičen do deleža ali pa do delnice in s tem potrdilom lahko potem si pomagajo v zapuščinskem postopku in to se deduje tako, kot vsako drugo premoženje.

Darja Zupan (novinarka): Kaj pa, če je sklep o dedovanju že pravnomočen?

Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Je pa to potem to naknadno najdeno premoženje in je treba potem to premoženja seveda spet priglasiti pri sodišču in če sodišče izda sklep o dedovanju naknadno najdenega premoženja. Seveda, tukaj je treba oceniti, koliko tega je, vedeti je treba, da se tudi plača sodna taksa pri zapuščinskih zadevah, tako da malo je treba to oceniti, a se to res splača. 

Darja Zupan (novinarka): Ljudem se poraja tudi vprašanje, zakaj so do deleža upravičeni le nekdanji zavarovanci Vzajemne in ne tudi tisti, ki so imeli dodatno zdravstveno zavarovanje sklenjeno pri zavarovalnicah Triglav in Generali.

Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Obe drugi komercialni zavarovalnici sta v 100-odstotni lasti delniških družb in nista Vzajemni zavarovalnici. 

Darja Zupan (novinarka):Vzajemna bo delnice izdala konec leta, do takrat naj bi izplačala tudi denar tistim, ki so se tako odločili in je njihov delež nižji od zneska 120-ih evrov. Torej je tudi za tiste, ki še ne vedo, ali bi delnice sploh prevzeli, še čas, da o tem razmislijo.

Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Delnica je smiselna verjetno za tistega, ki ima že trgovalni račun in poleg tega trguje z drugimi delnicami, za tistega, ki pa samo v to delnico šel, pa je verjetno to iz finančnega vidika misija nemogoče.

Darja Zupan (novinarka): Trgovalni računi namreč niso poceni, zato tako pri Vzajemni kot na finančnem ministrstvu ljudem svetujejo, naj počakajo, dokler država ne bo z zakonom omogočila odpiranja individualnih naložbenih računov, na katere bi lahko prenesli tudi delnice in bodo po napovedih cenejši od običajnih trgovalnih računov. Vlada naj bi o tem odločala še ta mesec. 

Nikolina Prah – državna sekretarka na Ministrstvu za finance: Pričakujemo, da bi zakon začel veljati v naslednjem letu, glede na postopke preoblikovanja Vzajemne bi to lahko sovpadalo, predvidevam, da bomo dali v zakon tudi neko določbo, ki bo omogočala neposredno uvrstitev delnic Vzajemne na individualni naložbeni račun.

Darja Zupan (novinarka): Pri Vzajemni prav tako soglašajo s pobudo poslanske skupine NSi-ja, da bi morali starejšim ljudem omogočiti preprost prenos delnic Vzajemne na drugo osebo.

Matija Šenk- predsednik uprave Vzajemna:  Si tudi predstavljamo mogoče, tako kot za individualne in naložbene račune, pa mogoče še za kaj, da se bo mogoče poskrbelo za kakšno izjemo.

Darja Zupan (novinarka): Še preden so se izplačila in izdaja delnic sploh začela, pa se je že zapletlo. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje zahteva -ponovno revizijo ocene vrednosti zavarovalnice Vzajemna. Dvomijo namreč v uradni izračun, po katerem je zavod upravičen do vrnitve ustanovnega kapitala v višini 11 milijonov evrov. Po izračunih zavoda bi moral biti ta delež trikrat višji.

Matija Šenk- predsednik uprave Vzajemna:  Verjamem, da je bilo to vrednotenje v redu pripravljeno. Ne nazadnje je Ministrstvo za finance imenovalo ocenjevalca KF finance, pa ta ocena je bila tudi revidirana s strani, tudi s strani ministrstva imenovanih revizorjev PwC-ja.

Darja Zupan (novinarka): Na finančnem ministrstvu dodajajo, da morebitna04:06 - revizija ni v njihovi pristojnosti, pri ZZZS-ju pa lahko, če presodijo, da njihov delež ni bil ustrezno določen, zahtevajo sodni preizkus svojega deleža. In če bi jim po sodni poti uspelo?

Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Verjamem, da bo zavarovalnica Vzajemna, če bo pač04:23 - to drugo vrednotenje pokazalo na večji kapital, bo z nekim obvestilom obvestila vse tiste, ki so že bili upravičeni do delnic, da imajo nov vložek. Tiste, ki pa mu morebiti niso bili upravičeni do delnic, pa bi s tem padli v razred tistih, ki delnice lahko pridobijo, pa bi verjetno morali dobiti novo obvestilo, kjer bi pač jih obvestili, da ne morejo dobiti izplačila denarnih sredstev, vendar morajo prevzeti delnice.

Darja Zupan (novinarka): Ker je vprašanj potrošnikov o preoblikovanju Vzajemne veliko, je družba na svoji spletni strani objavila odgovore na najpogostejša, ljudem pa so za pojasnila na voljo tudi na posebni klicni številki 080 20 60.

Medij: Novice Svet24 Avtorji: Primož Slamič  Teme: Vzajemna, mali delničarji Datum: Petek, 31. januarja 2025 Vir: TUKAJ

Vzajemna že od 15. januarja nekdanjim zavarovancem na dom pošilja obvestila o tem, do kakšnega deleža so upravičeni po preoblikovanju družbe. Zadnji naj bi obvestila dobili najpozneje do 11. februarja. Nekateri bodo lahko vzeli denar, drugi te možnosti nimajo in lahko izberejo samo delnice. Kaj morajo ti narediti in predvsem, koliko jih bo to stalo?

Delnice Vzajemne so trenutno ena vročih tem.

• Kako veste, kakšen je vaš delež v Vzajemni

Pri Vzajemni so že pred časom predstavili svoje izračune nekaterih primerov deležev upravičencem z dopolnilnim zavarovanjem. Tisti, ki so bili zavarovani 5 let, naj bi dobili 46 evrov deleža, tisti, ki so bili deset let zavarovanci Vzajemne, naj bi prejeli delež, vreden 84 evrov, tisti s 15-letno dobo zavarovanja pa 118 evrov. Med skupaj 831.573 upravičenci je 412.217 takih, ki so upravičeni do zneska, manjšega od 120 evrov, 419.356 pa je takih, ki bodo prejeli delež nad 120 evri.

Veliko takih, ki ne vedo, kaj morajo narediti

Meja 120 evrov je pomembna, ker tisti pod njo lahko izbirajo, ali bodo za svoj delež vzeli denar ali pa ustrezno število delnic po načelu ena delnica = en evro. Tisti nad to mejo pa možnosti izbora nimajo. Dobrih 419.000 Slovencev ne bo izplačanih v gotovini, torej nimajo možnosti vzeti denarja, lahko samo prevzamejo delnice v protivrednosti svojega deleža. A če bodo hoteli delnice prodati, bodo potrebovali trgovalni račun. Tisto, kar je bančni račun za upravljanje z denarjem, je trgovalni račun za upravljanje z vrednostnimi papirji. Prvega ima ogromno Slovencev, drugega veliko manj in veliko je takih, ki se jim niti ne sanja, kaj sploh morajo narediti, če bi želeli unovčiti svoj delež, torej pretopiti delnice v denar.

Brez trgovalnega računa ni prodaje

Najprej vsak potrebuje račun pri Klirinško depotni družbi (KDD), ki opravlja posle hrambe vrednostnih papirjev, ugotavljanja in izpolnjevanja obveznosti iz poslov z vrednostnimi papirji ter vodenja centralnega registra imetnikov nematerializiranih vrednostnih papirjev v Sloveniji. Strošek tega prevzema Vzajemna, ki bo delnice izdala in vpisala pri KDD. Naslednji korak je odprtje trgovalnega računa, če doslej še niste trgovali z delnicami in tega še nimate. Na trgovalni račun se prenesejo delnice Vzajemne, da boste lahko z njimi trgovali na ljubljanski borzi, kamor bodo uvrščene. Trgovalni račun lahko odprete pri borznoposredniški hiši Ilirika ter treh bankah: NLB, OTP in BKS. Glede na veliko število potencialnih strank, je pričakovati hud boj med člani borze zanje.

Delnice boste s KDD na obstoječi ali novo odprti trgovalni račun lahko prenesli pri enem od borznih članov v dveh letih od začetka trgovanja na borzi. Če tega ne boste storili, bodo pripadle Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.

Z odprtjem računa pridejo stroški

Na dve banki smo naslovili prošnjo za pojasnila o tem, kaj morajo narediti uporabniki, ki želijo odpreti trgovalni račun in koliko jih bo to stalo. Tako v NLB kot OTP lahko račun odprete v eni od poslovalnic, ni nujno, da ste komitenti banke. Za odprtje potrebujete veljavni osebni dokument (EMŠO), bančno kartico (imetniški transakcijski račun) in davčno številko. Obe banki pripravljata posebne dodatne ugodnosti za tiste, ki se bodo pri njiju odločili odpreti trgovalni račun, recimo to, da jim ne bo treba plačevati nadomestila za letno vodenje trgovalnega računa in podobno. Zavedati se je namreč treba, da imate enkrat, ko odprete trgovalni račun, mesečne oziroma letne stroške, ki vključujejo nadomestila borznega posredovanja in neposredne stroške KDD-ja, tudi v primeru, da vam delnice samo "ležijo" na njem. V OTP banki so opisali primer stroškov za nekoga s trgovalnim računom, ki ima delnice v vrednosti 120 evrov, pri NLB pa so to storili za uporabnika z delnicami v vrednosti 200 evrov.

Izračun stroškov OTP banke za uporabnika z delnicami v vrednosti 120 evrov:

• Letno vodenje trgovalnega računa 15,00 € (če je stranka komitent OTP banke in ima na transakcijskem računu sklenjenega enega od paketov, vodenje trgovalnega računa ne zaračunavajo)

• Letno vzdrževanje stanja na trgovalnem računu 12,00 €

• Letni KDD strošek za spremljanje korporacijskih dejanj 3,00 €

• Odpiranje in zapiranje trgovalnega računa je brezplačno

• Prodaja delnic: strošek borze 1,65 €, strošek KDD 0,58 €, borznoposredniška provizija OTB banke 16,00 € za oddajo naročila po telefonu ali osebno, pri oddaji naročila v spletni ali mobilni banki 0,24 € - 4,00 €

Izračun stroškov NLB za uporabnika z delnicami v vrednosti 200 evrov:

• Nadomestilo za odpiranje:

• Nadomestilo vodenja računa: 1,55 € na mesec za stranke, ki uporabljajo elektronsko poslovanje, sicer 3,10 €

• Nadomestilo za vzdrževanje:
  - NLB brezplačno (posebna ponudba za prejemnike delnic Vzajemne)
  - neposredni strošek KDD: 0,403 € mesečno

• Nadomestilo za spremljanje, obveščanje in izvajanje korporacijskih dejanj:
  - NLB – ni nadomestila
  - neposredni strošek KDD: 3,00 € letno, oziroma 0,25 € mesečno

• Prenos vrednostnih papirjev isti imetnik:
  - NLB ne obračuna nadomestila
  - neposredni strošek KDD: 5,25 €

• Nadomestilo za zapiranje:
  - NLB – ni nadomestila;
  - neposredni strošek KDD: 1,35 €

• Skupna nadomestila ob prodaji (informativno): 8,23 € (elektronska oddaja naročila) oziroma 17,23 € (klasična oddaja naročila)

• Ob upoštevanju določbe zakona, da Vzajemna krije nadomestilo za odpiranja računa pri KDD v višini 1,35 € in nadomestilo prenosa vrednostnih papirjev pri KDD v višini 5,25 €, ter posebne ponudbe NLB, bo nadomestilo, ki se obračuna končnemu upravičencu (za odprtje računa, prenos, takojšnjo prodajo in zaprtje računa), znašalo 11,78 € ali 22,33 €, odvisno od vrste poslovanja, za katerega se odloči upravičenec.

Ne hitite z odprtjem

Ker bodo delnice na borzo uvrščene šele naslednje leto, je nesmiselno odpirati trgovalni račun prej in plačevati za vzdrževanje stanja ter letno vodenje računa, najbolje ga je odpreti tik preden se boste odločili prodati delnice in ga nato tudi takoj zapreti, če ne nameravate več trgovati z vrednostnimi papirji. Pri obeh bankah bodo (precej) ceneje skozi prišli tisti, ki bodo naročila oddajali elektronsko in ne na klasični način. V vsakem primeru pa vidimo, da bodo tisti, ki bodo želeli prodati delnice, imeli tudi s tem povezane stroške. Uporabnikom, katerih delež ni prav visok, se zato praktično ne izplača odločiti za delnice. Med tistimi, ki izbire nimajo, pa je povsem možno, da bodo na koncu nekateri s prodajo dobili celo manj denarja, kot tisti, ki so pod mejo 120 evrov in se lahko odločijo, da jim delež nakažejo na račun. Vprašanje je namreč tudi, kako se bo po uvrstitvi na borzo gibala vrednost delnice Vzajemne. Gotovo bo takoj po začetku trgovanja z njo ogromno zahtev po prodaji, kar bo avtomatično znižalo vrednost.

419.356 je takih, ki bodo prejeli delež nad 120 evri in lahko prevzeli delnice. Morali pa bodo imeti trgovalni račun.

Je tak način pošten?

Vzajemni smo poslali vprašanje, če ne gre pri tem, da nekateri nimajo druge možnosti, kot prevzeti delnice, za nekoliko nepošten ali celo diskriminatoren način, glede na vse postopke in stroške, ki jih imajo v primerjavi s tistimi, ki lahko prejmejo denar. "Vzajemna izvaja postopek preoblikovanja v skladu z določbami Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. (ZSPVZZ). Določitev deležev posameznih upravičencev je izvedla pooblaščena družba za ocenjevanje vrednosti podjetij, KF Finance d.o.o., ki jo je izbralo Ministrstvo za finance. Izračun je bil pregledan in potrjen s strani pooblaščenega revizorja, družbe PricewaterhouseCoopers d.o.o. (PwC), ki jo je prav tako določilo Ministrstvo za finance. Možnosti prevzema ali izplačila vrednosti deleža za posameznega upravičenca so jasno določene v ZSPVZZ. Zakon v 8. in 9. členu določa razliko (distinkcijo) med vrednostmi deleža, ki so nižje ali višje od 120 evrov, ter s tem povezane pravice do prevzema delnic ali izplačila deleža. Vzajemna pri izvajanju tega postopka dosledno sledi zakonskim določbam," se je glasil odgovor.

Kako se bodo tega lotili starejši?

Zanimalo nas je še, če se jim ne zdi, da je za marsikoga način, kako vse skupaj izpeljati, da pridejo do delnic oziroma z njihovo prodajo do denarja, prezahteven, sploh, če upoštevamo, da je med upravičenci zelo veliko starejše populacije. "Glede postopkov prevzema delnic oziroma izplačila sredstev Vzajemna aktivno pomaga vsem upravičencem, ki potrebujejo podporo. Upravičenci so prejeli podrobna pojasnila in navodila po pošti, dodatno pa redno posodabljamo informacije na naši spletni strani www.vzajemna.si/preoblikovanje  ter komuniciramo prek elektronske pošte. Poleg tega smo okrepili klicni center za pomoč upravičencem in aktivno obveščamo javnost tudi prek medijev, da zagotovimo dostop do informacij vsem upravičencem," pravijo pri Vzajemni in izpostavljajo, da ostajajo edina zavarovalnica, nekdanja ponudnica dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki po ukinitvi te vrste zavarovanja svojim zavarovancem vrača delež premije.

Medij: Bloomberg Adria Avtorji: Aleksandar Lukić Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 27. januarja 2025 VIR: TUKAJ

Dobrih 400 tisoč zavarovancev Vzajemne, ki jim pripada delež do 120 evrov, si te dni beli glavo z iskanjem odgovora na vprašanje, ali naj raje vzamejo ponujeni denar ali pa sprejmejo odločitev, da se jim vsak pripisani evro v deležu nadomesti z delnico Vzajemne.

Za mnenje o ponujeni izbiri smo prosili Rajka Stankovića, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije, in direktorja borznoposredniške hiše Ilirika Igorja Štembergerja.

Preberi še

Preoblikovanje Vzajemne: Naj vzamem delnice ali denar?

Vzajemna deli premoženje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Vzajemna: Koliko evrov upravičencem in ali lahko preoblikovanje pade v vodo?

"Prav je, da povemo, da je to zelo zahteven projekt. Velika zadeva. To je pol Slovenije. To ni hec," je v krajšem pogovoru preoblikovanje Vzajemne komentiral direktor Ilirike Igor Štemberger. Po njegovem mnenju danes vsi, ki si želijo informacij, te zlahka pridobijo. Napoveduje, da bodo pri njih določili ekipe, pomagali si bodo tudi z umetno inteligenco (UI): "Poskušali se bomo v enem letu organizirati in oblikovati ekipe, da bi lahko novim delničarjem informacije predajali čim bolj jasno, preprosto in popolno. A nemogoče je vedeti, kaj vse se bo dogajalo."

Tako direktorja Ilirike kot predsednika Društva Malih delničarjev Slovenije (MDS) Rajka Stankovića smo vprašali, kaj naj naredijo tisti, ki imajo izbiro vzeti denar ali delnice.

Stanković ugotavlja: "Ta trenutek še vsi ponudniki trgovalnih računov ostajajo pri rednih cenikih, kar pomeni, da bo oseba, ki bo imela 120 delnic po en evro, če še nima trgovalnega računa za druge delnice, plačala minimalno 40 evrov na leto za odpiranje in vodenje računa, kar pomeni, da bo, če dividend ne bo, v treh letih izgubila vložek."

Dodaja: "Torej, če so delnice Vzajemne edine, ki jih upravičenec prevzema, in ne bo kupoval drugih delnic, je ekonomska upravičenost na resni preizkušnji, saj Vzajemna napoveduje dobiček šele v treh letih, torej ravno takrat, ko vložek porabimo za trgovalni račun."

Zapisano seveda ne velja za tiste, ki trgovalni račun že imajo, saj bodo delnice preprosto prenesli nanj in počakali na kotacijo. To pa jim, tako Stanković, ne bo pomenilo občutno večjega stroška vodenja trgovalnega računa.

Kaj bi lahko dvignilo vrednost delnice Vzajemne

Direktor Ilirike Štemberger pravi, da danes ne vemo, kakšne okoliščine nas bodo pričakale ob kotaciji delnic Vzajemne na ljubljanski borzi. Lahko bi se namreč pojavil potencialni prevzemnik, kakšna druga zavarovalnica denimo, ki bi bila morda pripravljena prevzeti Vzajemno (konsolidacija) in tudi plačati neko višjo ceno: "Koliko višjo - ne vemo. Ali se bo res pojavil - ne vemo." 

In če prevzemnika ne bo? "Potem bi lahko rekli, da bi bilo glede na prvo okoliščino, primerneje vzeti denar," odgovarja.

Štemberger omeni še eno okoliščino, ki bi lahko vplivala na odločitev morebitnih delničarjev Vzajemne: prihodnje leto -tisti bolj optimistični menijo, da bi se to lahko zgodilo že konec tega leta - v Sloveniji pričakujemo individualne naložbene račune (INR). "Slovenski državljani jih bodo lahko odpirali, da bi se ob trgovanju izognili davkom, davkom na dividende, kar je izjemno pozitivna novica – bilo bi sicer fino, da bi se to zgodilo že pred desetimi leti. Pomembno pa je naslednje: ko bo delnica Vzajemne zavarovalnice začela kotirati, bodo lahko te delnice uvrstili na svoj INR in jim ne bo treba plačevati trgovalnih računov, da bi držali ali pridobili delnice Vzajemne zavarovalnice, ampak bodo imeli enoten INR, v katerem bodo lahko tudi te delnice." 

Če trgovalni račun že imajo, novih stroškov ne bodo imeli. Če bodo imeli INR, pa tudi ne bo nikakršnih stroškov vodenja trgovalnega računa za potrebe delnic Vzajemne, pravi Štemberger in dodaja, da so stroški odvisni od tega, kako se bodo delničarji organizirali.

Naj dodamo, da bodo delnice Vzajemne delničarje na KDD čakale dve leti, INR pa bodo po trenutni časovnici, uvedeni precej pred iztekom roka. Ali bodo delničarji v primeru čakanja delnic na KDD do izteka roka imeli kakšne stroške? "Če imetnik čaka do izteka roka za prevzem [delnic Vzajemne], ga to nič ne stane, saj ne izvaja nobenih dejavnosti za prevzem delnic," so nam odgovorili iz KDD. Če pa na koncu delnic ne boste prevzeli, pripadejo Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja.  

Bi se lahko delnica Vzajemne močno pocenila?

Štemberger je govoril o morebitnem prevzemniku, ki bi lahko vrednost delnice potisnil navzgor. Kaj pa, če bo na začetku kotiranja delnice Vzajemne na ljubljanski borzi pritisk prodajalcev prevelik (denimo 400 tisoč tistih, ki so brez možnosti izbire dobili delnice), kar bi lahko vrednost delnice znižalo? Po mnenju Štembergerja je trg v Sloveniji tako zrel, da bo, če bo delnica kotirala prenizko, sam uravnaval vrednost teh delnic.

Omeni še letošnjo rast na ljubljanski borzi. Povezuje jo z informacijo o uvedbi individualnih naložbenih računov: "Vsak analitik ali tisti, ki se ukvarja z naložbami, si je lahko izračunal, kaj pomeni 20-, 30- ali 40-odstotkov slovenskih delnic v INR-računih vseh Slovencev ali večine Slovencev, ki bodo te račune odprli – in so zato kupovali še pred tem – cene verjetno tudi zaradi tega rastejo. Tako se bodo tudi pri Vzajemni, če bo pritisk prevelik, zagotovo našli kupci, tudi če ne bo prevzemnika."

Dobrih 400 tisoč zavarovancev Vzajemne, ki jim pripada delež do 120 evrov, si te dni beli glavo z iskanjem odgovora na vprašanje, ali naj raje vzamejo ponujeni denar ali pa sprejmejo odločitev, da se jim vsak pripisani evro v deležu nadomesti z delnico Vzajemne.

S preoblikovanjem Vzajemne bo 800 tisoč zavarovancev lahko prišlo do njenih delnic. Okoli polovica jih bo dobila delnice in sploh nimajo izbire, tistim, ki jim je bil izračunan delež do 120 evrov (ta je odvisen od let zavarovanja), pa bodo izplačali denar, razen če bodo eksplicitno vložili izjavo, da si želijo Vzajemninih delnic (na najpogostejša vprašanja o preoblikovanju so odgovarjali na povezavi ali pa s pritiskom na logotip Vzajemne zgoraj).

Ljubljana, 27.01.2025

Bloomberg Adria in njen novinar Aleksandar Lukić je predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajka Stankovića vprašal, kaj naj naredijo tisti, ki imajo izbiro vzeti denar ali delnice?

Stanković ugotavlja: "Ta trenutek še vsi ponudniki trgovalnih računov ostajajo pri rednih cenikih, kar pomeni, da bo oseba, ki bo imela 120 delnic po en evro, če še nima trgovalnega računa za druge delnice, plačala minimalno 40 evrov na leto za odpiranje in vodenje računa, kar pomeni, da bo, če dividend ne bo, v treh letih izgubila vložek."

Dodaja: "Torej, če so delnice Vzajemne edine, ki jih upravičenec prevzema, in ne bo kupoval drugih delnic, je ekonomska upravičenost na resni preizkušnji, saj Vzajemna napoveduje dobiček šele v treh letih, torej ravno takrat, ko vložek porabimo za trgovalni račun."

Zapisano seveda ne velja za tiste, ki trgovalni račun že imajo, saj bodo delnice preprosto prenesli nanj in počakali na kotacijo. To pa jim, tako Stanković, ne bo pomenilo občutno večjega stroška vodenja trgovalnega računa.

Celoten članek si lahko ogledate TUKAJ.

Člani Vzajemne bodo te dni pričeli prejemati obvestila o statusnemu preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo. Člani, katerih delež ne presega 120 EUR bodo imeli na izbiro izplačilo bodisi v denarju bodisi v delnicah, vrednost 1 delnice pa znaša 1 EUR. Skupno številko upravičencev je 412.217.

Člani, katerih vrednost presega 120 EUR pa bodo prejeli delnice, številko takšnih upravičencev je 419.356. Na osnovi navedenga bomo v Sloveniji dobili delniško družbo, ki bo imela daleč največje število delničarjev v zgodovini. Dosedanji rekord je pripadal nekdanji Novi KBM d.d., ki je ob vrhuncu dokapitalizacij dosegla 100.000 delničarjev.

Ljubljana, 15.01.2025

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 14.01.2025 kliknite na sliko ali tukaj.