Vzajemna
Vzajemna bo dobila novo skupščino - nenavadno obnašanje nadzornikov iz vrst ZDUS in ZSSS
Člani zdravstvene zavarovalnice Vzajemna in njihovi zastopniki so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočih 1.318 glasov zavarovancev zdravstvene zavarovalnice, potrdili predlagane spremembe statuta, s katerimi bo omogočeno oblikovanje takšne skupščine Vzajemne, ki bo odražala starostno strukturo njenih zavarovancev. Pooblaščenci Društva MDS imeli 30 % glasovalnih pravic.
Ljubljana, 9. februarja
PROJEKCIJA VZAJEMNE NE POTRJUJE JAVNIH NAVEDB ZDRAVSTVENEGA MINISTRA DORIJANA MARUŠIČA
Po koncu skupščine je sledila predstavitev, ki je temeljila na 24 mio podatkih iz enega leta. Izkazalo se je, da predvidena ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja lahko hudo udari po žepu ravno tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo (osebe nad 55 let) in jo kot tako v Društvu MDS ne podpiramo. Nenavadno pa je tudi to, da te spremembe zakonodaje pripravljajo ravno osebe, ki so v preteklosti pripravljale argumente proti ukinitvi Vzajemne, d.v.z. oz. dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ter za to prejele znatna sredstva s strani le-te. NADZORNICA IN PREDSEDNICA ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE (ZDUS) ZA UKINITEV VZAJEMNE
Prav tako je nenavadno, da je takšne spremembe, ki bi prinesle ukinitev, že dvakrat javno podprla dr. Mateja Kožuh Novak v oddaji Tarča in intervjuju, ki je bil objavljen v današnjem Nedeljskem dnevniku. Za ogled prispevka Sveta na kanalu A pritisni na SLIKO.ZDUS OD VZAJEMNE ZAHTEVAL 56.000 EVROV
Prejeli smo tudi odgovore na 5 od 6 vprašanj zastavljenih NS. Ugotavljamo, da so se naša predvidevanja, razen da sankcij zaradi zavrnitve refundacije 56.000 EUR težkega računa ZDUS za povrnitev stroškov organiziranega zbiranja pooblastil ni bila deležna Milojka Kolar, izkazala žal za resnične. Nismo le prejeli odgovora o vlogi Mateje Kožuh Novak pri pridobivanju sponzorskih in donacijskih sredstvih, kar pričakujemo v pisni obliki v prihodnjih dneh, ko jo bomo na to spomnili.
Na očitek o nespretnem vodenju izbora novih članov Uprave ter nepravočasni uskladitvi njihovih prejemkov pred postopkom za licenco na AZN, je predsednik NS Mirko Miklavčič sebi v bran povedal, da ga nihče izmed navedenih kandidatov o tem ni spraševal in da so kriterije o plačah določili šele po izboru, kar je zelo neobičajno in v nasprotju z običajno poslovno prakso, ko najprej razpišeš delovno mesto, za katerega daš pogoje in predvidiš finančna sredstva. Za ogled prispevka Sveta na kanalu A pritisni na SLIKO.VARČEVATI POTREBNO, A NE NA PLEČIH ZSSS, KI TOŽI VZAJEMNO ZA 200.000 EUR
Predstavnik sindikata g. Marjan Urbanč je pomenljivo odgovoril, da ne pozna vsebine tožbe ZSSS proti Vzajemni za 200.000 EUR (gre za 100.000 EUR donacij in 100.000 EUR sponzorskih sredstev, ki je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) prejemala celih 10 let in ker tega zneska Vzajemna v letu 2010 ni izplačala in tudi ne podaljšala pogodbe le to tožijo), pa čeprav je verjetno le-to sestavil pravnik g. Andrej Zorko, ki je tudi član NS Vzajemne iz vrst ZSSS.
KO JE SINDIKALIST V VLOGI DELODAJALCA, ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR) NE VELJA
Ukinitev denarnih nadomestil za minulo delo, prehrano in prevoz pri pogajanjih za plače novih članov Uprave g. Marjan Urbanč utemeljuje s tem, da v tem primeru ne velja ZDR, ampak poglavje o individualnih pogodbah, ki to po njegovem dopušča. Vendar številni pravniki menijo, da so ta določila ZDR kogentne narave in se ne morejo obiti tudi v individualni pogodbi.
17. skupščina Vzajemne, d.v.z. v znamenju le 25 % zastopanosti mladih in delovno aktivnih in boju za sponzorska sredstva?!
Skupščine zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, ki je potekala 26. julija so se udeležili tudi pooblaščenci Društva MDS. Skoraj 4 ure trajajoča skupščina je minila v znamenju upokojencev, ki so preko organiziranega zbiranja pooblastil uspeli zbrati ogromno število pooblastil, hkrati pa so v nadzorni svet tudi izvoli predstavnike, ki jim bodo kar najbolj ugajali. Predsednik Društva MDS, Rajko Stanković je po skupščini izrazil veliko mero zaskrbljenosti, saj bomo v prihodnosti po vsej verjetnosti priča izčrpavanju zavarovalnice.
Ljubljana, 27. julij 2010
Zveza društev upokojencev (ZDUS) si je z jasno premočjo na skupščini zadala tudi pomembno nalogo: pokazati, kako bodo sami uspešnejši pri prestrukturiranju zavarovalnice.
BOJ ZA SPONZORSKA SREDSTVA?!
Glede na spremenjene okoliščine v zadnjih mesecih, se v Društvu MDS žal ne moremo znebiti občutkov, da je celotna skupščina bila podrejena pridobivanju sredstev. V preteklosti so namreč sindikati (ZSSS) prejemali 200.000 € sredstev na letni ravni, kjer je 100.000 € izhajalo neposredno iz donacije, 100.000 € pa iz naslova sponzoriranja. Glede na to, da so omenjena sredstva ukinjena, se bojimo, da je bil primarni cilj včerajšnje skupščine vnovična pridobitev omenjenih sredstev in hkrati tudi nekakšen revanšizem za 'neposlušnost' in 'nepokorščino'.NEPODELITEV RAZREŠNIC IN NESPOŠTOVANJE ZAKONODAJE
Če kazanje "mišič" pri nepodelitvi razrešnic tako stari, kot tudi "izredni" ekipi vodstva in nadzornega sveta lahko še razumemo kot morebitno nestrinjanje z opravljenim delom, pa ne moremo razumeti, da so prav novoizvoljeni nadzorniki prvi prekršili določila novele ZGD-1C. Z neizglasovanjem sprememb statuta so namreč Vzajemno, d.v.z., pahnili v prekršek. Če bo ta imel tudi finačne posledice pa bo kmalu jasno. Za ogled prispevka TV SLO1 klikni na sliko ali tukaj. Ali je to prvi znak, da bodo novi nadzorniki "civilne družbe" upoštevali samo tiste zakone, ki so le njim povšeči, pa bo pokazal čas.
ŠE VEDNO NEPOJASNJENA VLOGA ZAVAROVALNICE TRIGLAV PRI FINANCIRANJU ZDUS-a
Zbor članov VZAJEMNE, d.v.z. - aktivna vloga Društva MDS
Izredno vodstvo Vzajemne, d.v.z. je v Laškem 6. 11. 09 namesto preklicane izredne skupščine pripravilo Zbor članov Vzajemne, d.v.z. Društvo MDS sta na zboru predstavljala predsednik Društva MDS Rajko Stanković in član Izvršnega odbora Društva MDS docent dr. Simon Čadež.
Po uvodni predstavitvi g. Dušana Kidriča, predsednika izredne uprave, smo udeleženci slišali pisno pojasnila Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju AZN) o ukrepu imenovanja izredne uprave.
V pismu je AZN odločno zanikala namigovanja, da je ukrep posledica potrebe po zaščiti ali prikrivanju dejanj preteklih uprav, kar so namigovali predstavniki ZDUS-a. Najstrožji ukrep je sledil le zato, da bi preprečili razpad sistema.
Dušan Kidrič in Irena Kos (izredna uprava Vzajemne) (foto SIOL)
Temu je sledila burna razprava, posebej s strani predstavnikov ZDUS-a in sindikatov, ki so si bili enotni, da tako strog ukrep ni bil potreben. ZDUS je javno pozval Vlado RS, da zamenja Svet AZN. Kritični pa so bili tudi zaradi odsotnosti predstavnikov Vlade RS. Bolj spravljiv, a še vedno oster je bil bivši minister za zdravje Vlade RS dr. Dušan Keber, ki je dejal, da sta svet AZN in njegovo vodstvo najmanj neučinkovita, če ne celo nesposobna.
Zastavlja pa se nam vprašanje, zakaj ni ukrepal takrat, ko je bil resorni minister za zdravje? AZN zato po mnenju dr. Dušana Kebra zasluži javno nezaupnico in razmislek Vlade o ukrepanju, čeprav Kidrič tudi pri njem uživa popolno zaupanje.
.jpg)
Zbor članov VZAJEMNE, d.v.z. v Laškem, 06.11.2009 (foto SIOL)
Prof. dr. Šime Ivanjko, doktor pravnih znanosti, profesor Zavarovalnega prava in dolgoletni dekan ter profesor Pravne fakultete v Mariboru, ki je tudi član strokovnega odbora Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši je bil edini, ki je jasno in glasno povedal, da je bil ukrep Agencije žal nujen.
Ob tem je še opomnil na dejstvo, da zavarovanci niso lastniki Vzajemne, pač pa zgolj njeni uporabniki.
Povedal je tudi, da je ob nastanku, za razliko od drugih strokovnjakov, brezplačno sodeloval pri sestavljanju vseh potrebnih aktov, a kasneje žal ni bil deležen poziva, ker ni bil iz Ljubljane, ampak iz Maribora.
Javno je pozval predstavnike ZDUS-a naj nedvoumno potrdijo ali zanikajo, ali so prejeli denar od komercialne zavarovalnice oz. njenih podrejenih podjetij.
Po njegovem mnenju, ki mu pritrjuje tudi veliko članov Vzajemne, d.v.z. gre v celotnem dogajanju za konkurenčni boj zavarovalnic na trgu, saj bi morebitna uvedba življenjskih zavarovanj močno prizadela delež prej omenjene komercialne zavarovalnice.
Odgovora na to vprašanje, kot že večkrat do sedaj nismo dobili in bo verjetno znano šele po zaključnih računih leta 2009 pri tej komercialni konkurenčni zavarovalnici, ko bodo te podatke morale razkriti v bilancah in pojasnilih k njim.
Predsednik izredne uprave Dušan Kidrič je v nadaljevanju udeležencem pojasnil, da bosta z Ireno Kos opravljala predvsem dve nalogi, in sicer:
- ureditev spornih zadev iz preteklosti in s tem seveda tudi pregled poslovanja vseh dosedanjih uprav (najavil je da bo proti odgovornim ukrepal),
- priprava takšnega načina sodelovanja s člani zavarovalnice, da bodo pri tem lahko zastopane vse različne interesne skupine v Vzajemni in bodo odražale tudi strukturo zavarovancev.
V ta namen bo imenoval nekakšen posebni posvetovalni organ, ki ga bo pred dokončnim oblikovanjem dal v preverbo in potrditev strokovnjakom, saj želi, da pri delu izredne uprave pomagajo vse zainteresirane skupine zavarovancev.
Dr. Martin Toth, svetovalec Ministra za zdravje je povedal, da se razmišlja o oblikovanju zakona o vzajemnih zavarovalnih družbah. V njem bi natančno opredelili poslanstvo in namen, tako, da bi vzajemne zavarovalnice služile točno določenemu namenu, z njimi pa morajo upravljati njeni člani.
Kot trenutno neizvedljiva možnost pa se mu zdi prenos dopolnilnega zavarovanja na Zavod za zdravstveno zavarovanje, čeprav te možnosti še niso v celoti odpisali.
Edina vsebinska točka o razvoju VZAJEMNE d.v.z. je bila na vrsti šele pod zadnjo 6. točko Zbora, z naslovom: »Oblikovanje predlogov za sodelovanje pri upravljanju in načrtovanju razvoja zavarovalnice«. Tej točki smo žal namenili najmanj časa in o njej tudi najmanj razpravljali.
Konkretne predloge za delovanje zavarovalnice v prihodnosti, ter ideje, kaj bi bilo morda smiselno uvesti, je pri tej točki podal samo predsednik Društva MDS Rajko Stanković, saj drugih razpravljavcev tu ni bilo. Tako je podal naslednje predloge:
1. Nujno je uvajanje možnosti sodelovanja predstavnika Vzajemne, d.v.z. in predstavnikov drugih dveh zdravstvenih zavarovalnic (v nadaljevanju: ZZ) pri nadzoru stroškov (15 %), ki jih krijejo ZZ. Nedopustno je, da ZZ nimajo pravice vpogleda v fakture ZZZS in plačujejo glede na prejete fakture. Ob znanem dejstvu, da to za Vzajemno, d.v.z. predstavlja strošek v višini 200 miljonov EUR letno,bi morebitni prihranek samo v višini 10% pomenil, da bi lahko bila zavarovalna premija nižja kar za 1,85 EUR na mesec oz. za 1 mesečno premijo na leto.
2. Vsem trem ZZ naj se omogoči prisotnost pri pogajanjih glede cen zdravil ter storitev (tudi tukaj je še veliko odprtega finančnega prostora).
3. Uvede naj se kartica popustov za člane - npr. za zdravila, ki so samoplačniška, zdravilišča…Glede na dejstvo, da ima Vzajemna d.v.z. 900.000 potencialnih uporabnikov, marsikatero podjetje ali ustanova bi z veseljem ponudila popuste.
4. Nujno je uvajanje novih produktov (npr. za kritične bolezni, kot so: rak dojk, rak prostate …) oz. produktov za dolgotrajno nego v starosti.
5. Preuči naj se možnost uvedbe produkta življenjskega zavarovanja po modelu ustanovitve posebne d.d. ali druge organizacijske oblike, v katero gredo tisti člani Vzajemne d.v.z., ki to sami hočejo in so zato pripravljeni tudi plačati nekoliko več, pri tem pa je potrebno izkoristiti sinergijo kadrov, saj bi bilo nesmiselno uvajati nove skupne službe (računovodstvo, pravnike, IT podporo …). Novi člani naj plačajo več samo za ustanovni kapital in zagon, Vzajemna d.v.z. pa naj ponudi kader. Razmisli naj se o možnosti, da se ob prvi bilanci iz dobička te nove družbe po nekakšnem razdelilniku najprej odvedejo sredstva za plačilo kadra Vzajemne, d.v.z. za 1 leto nazaj in akontacija stroškov za 1 leto v naprej, nato pa naj gre vedno v naprej, če je seveda to zakonito. S tem ugodimo željam ZDUS-a in ne zaviramo razvoja zdravstvene zavarovalnice.
6. Uvedejo naj se storitve za starejše, kot so npr.: financiranje dnevnih centrov za tiste, ki niso v domu ostarelih, morda preventiva - razni pregledi in predavanja v zvezi z zdravim načinom življenja in preprečevanjem in premagovanjem morebitnih bolezni na naravni način.
7. Razmisli naj se o tem, ali je res potrebna zakonsko opredeljena 3 mesečna karenca zaradi neplačevanja, ali nerednega plačevanja in morebitne prekinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ali pa se namesto tega uvede nek denarni pavšal, ki omogoči, da se te pravice koristijo takoj že 1 mesec po plačilu te premije v naprej. V praksi to določilo pomeni, da če npr. nekoga podre avto ali ga zadane kap in nima dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, plača ZZZS 85 % storitev in zdravil, ostalih 15 % pa ta oseba sama, kar lahko gre v vrtoglave številke.
Navedene predloge si je predsednik izredne uprave zapisal, pozdravili pa so jih tudi drugi udeleženci Zbora.
Vzajemna - kako preveriti ali sem upravičen do delnic ali izplačila deleža v denarju, odprta informacijska pisarna in najava kotacije na ljubljanski borzi
Vzajemna - kako do delnic Vzajemne ali izplačila deleža v denarju, če sem bil zavarovanec Vzajemne na dan 31.12.2023 in imel veljavno zavarovalno pogodbo s trajanjem enega leta ali dlje. V nadaljevanju vam podajamo nekaj pojasnil in koristnih napotkov.
Ljubljana, 18.02.2026
Delnice Vzajemne so bile 1. 10. 2025 izdane pri Centralno klirinško depotni družbi (KDD). Sedaj jih lahko prevzamete na svoj trgovalni račun.
Kako izvem ali sem med upravičenci za prevzem delnic ali denarnega nadomestila?
V mesecu Februarju 2025 so vsi upravičenci dobili dopis Vzajemne d.d. kjer so jih obvestili o pravici do deleža v lastništvu Vzajemne d.d. Tistim, ki so imeli iz tega naslova pravico do manj kot 120,00 EUR, so ponudili možnost izbire, da lahko dobijo izplačan delež v denarju ali pa se odločijo, da prejmejo delnice.
Tistim, ki so bili upravičeni do deleža nad 120,00 EUR pa so ponudili le možnost prevzema delnic.
Upravičenci do izplačila deleža v denarju so po večini že prejeli tega na svoj osebni TRR, razen tistih, ki še niso sporočili podatka o številki TRR za nakazilo Vzajemni d.d. ali pa so v vmesnem času žal umrli.
Kako preveriti ali je pokojnik med upravičenci do denarja ali delnic, če obvestila nimam ali ne najdem?
Dediči to pravico po pokojniku lahko uveljavite, če je to že pripoznalo sodišče v dednem sklepu, če ste za to vedeli.
Če pa ste za to možnost izvedeli kasneje, pa morate po dopolnitev dednega sklepa takoimenovani nadomestni dedni sklep, ki bo to pravico priznal upravičenim dedičem.
Izjeme pri dedovanju:
- Če ste edini dedič ni treba nujno priglasiti premoženja, saj en dedič deduje vse.
- Če pa je več dedičev pa je smiselno, da podajo vsi podpisano izjavo, da se odpovedo deležu na delnicah v korist enega dediča, ki to prevzame in ostale dediče izplača.?
Glede obeh možnih izjem svetujemo predhodno še preveritev pri konkretni banki ali BPH, saj so interna pravila bank pri upoštevanju dovoljenih izjem lahko različna.
Če pa niste sigurni ali je pokojniku pripadal delež ali delnice Vzajemne d.d., pa pokličite najbližjo poslovalnico Vzajemne , kjer imajo ustrezne evidence.
Koliko delnic vam pripada?
Ste delničar Vzajemne?
Na povezavi spodaj vstopite v Portal Moj Varuh zdravja in preverite, koliko delnic vam pripada. V portalu lahko preverite tudi, katera zavarovanja imate, veljavnost svoje digitalne kartice, program, v katerega ste vključeni ter koliko dobroimetja vam pripada.
Komentar Društva MDS: To isto lahko preverite tudi na naslednja dva načina:
- Odidete do najbližje poslovalnice Vzajemne d.d. in vam tam zaposleni to povedo z vpogledom v sezname upravičencev ali ste med upravičenci do prevzema delnic.
- Odidete do najbližje borzno posredniške hiše ali banke, ki vodi trgovalne račune in tudi tam imajo pravico do vpogleda ali ste med upravičenci do delnic ali ne.
Kako urediti prevzem delnic?
- Če že imate trgovalni račun pri banki ali borznoposredniški hiši (BPH), lahko takoj uredite njihov prevzem na ta račun tako, da oddate naročilo borznemu posredniku.
Komentar Društva MDS: Prenos delnic na vaš trgovalni račun je BREZPLAČEN, zato v Društvu MDS svetujemo, da to storite čimprej.
Kdaj in kje bom lahko trgoval z delnico Vzajemne d.d.?
VZAJEMNA d.d. je na SEONETU objavila Prospekt za uvrstitev delnic družbe VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica d.d. z oznako VZZR v trgovanje na organiziranem trgu, ki ga je z odločbo, opr. št. 40200-1/2025-17, z dne 12. 2. 2026, potrdila Agencija za trg vrednostnih papirjev.
Prospekt je objavljen z namenom uvrstitve 73.501.750 delnic z oznako VZZR, ISIN: SI0031118167, v trgovanje na organiziranem trgu.
Delnice bodo uvrščene v trgovanje v Standardno kotacijo Ljubljanske borze d.d. dne 4. 3. 2026.
- Če trgovalnega računa še nimate, ga boste morali odpreti pri eni od bank ali borznoposredniških hiš. Seznam borznih članov je dostopen TUKAJ. Glede drugih trgovalnih platform se prosimo pozanimajte neposredno pri ponudnikih.
Komentar Društva MDS: Za vas smo naslovili vprašanja na vse ponudnike storitev naj transparentno razkrijejo vse stroške v zvezi z vodenjem trgovalnih računov. Pri tem opozarjamo tudi na novost to je Individualni naložbeni račun, (v nadaljevanju: INR), ki bo zaživel v kratkem in tudi nanj lahko prevzamete delnice Vzajemne, če trgovalnega računa še nimate in dodatno pod bolj stimulativnimi davčnimi pogoji varčujete za prihodnost.
- Delnice boste lahko prevzeli v dveh letih po uvrstitvi na borzo. Če jih v tem času ne boste prevzeli, bodo prešle v last Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d.
Komentar Društva MDS: Ker menimo, da je delnica individualna pravica posameznega upravičenca svetujemo, da le to prevzamete takoj in pri tem izkoristite možnost združevanja delnic na enem trgovalnem računu ali INR.
Prenos delnic na družinskega člana
Če želite svoje delnice prenesti na družinskega člana pred začetkom trgovanja, morate izpolniti Izjavo volje o prenosu pravice do delnic Vzajemne zdravstvene zavarovalnice.
Kdo se šteje za družinskega člana?
Po 15. členu Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. (ZSPVZZ) so družinski člani upravičenca:
- starši,
- zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti (z enakimi pravnimi posledicami kot zakonska zveza),
- otroci oziroma posvojenci,
- vnuki,
- pravnuki,
- bratje ali sestre,
- nečaki.
Več o zakonu preberete TUKAJ.
Izjava volje o prenosu pravice do delnic
Izjava je na voljo na povezavi TUKAJ.
Navodila za izpolnjevanje izjave:
- Izjavo izpolnite elektronsko ali jo natisnite in ročno izpolnite.
- Ne glede na način izpolnjevanja je treba izjavo natisniti in jo lastnoročno podpisati (podpis upravičenca in prejemnika delnic).
- Izpolnjeno in podpisano izjavo mora upravičenec osebno prinesti v najbližjo poslovalnico Vzajemne. S tem upravičenec prenese pravico do delnic – vseh svojih delnic – na izbranega prejemnika.
- Svetovalec v poslovalnici bo opravil identifikacijo upravičenca z vpogledom v osebni dokument, izjavo opremil z enolično identifikacijsko kodo, jo skopiral in izročil kopijo upravičencu.
- Vse nadaljnje formalnosti (odprtje in vodenje trgovalnega računa ipd.) uredite pri izbrani banki ali borznoposredniški hiši. Seznam borznih članov je dostopen tukaj.
Če izjavo overite pri notarju ali na upravni enoti, jo morate kljub temu prinesti v poslovalnico Vzajemne.
- Višino stroškov odprtja in vodenja trgovalnega računa ter stroškov prevzema delnic preverite pri izbrani banki ali borznoposredniški hiši.
Odpiranje lahko ureditev v vseh poslovalnicah NLB.d.d. Za natančnejši ogled ponudbe NLB d.d. pritisnite TUKAJ ali na sliko spodaj.
NLB d.d. ima na voljo tudi posebno spletno stran z informacijami za delničarje Vzajemne Prenos delnic Vzajemne.
Za natančnejši ogled ponudbe OTP banke d.d. pritisnite TUKAJ ali na sliko spodaj.
Odpiranje trgovalnega računa in prenos delnic Vzajemne lahko stranka opravi v poslovalnicah OTP banke in v svoji spletni/mobilni banki.
Povezava do prenosa delnic Vzajemne: https://www.otpbanka.si/borzno-posredovanje
Odpiranje računa INR in prenos delnic Vzajemne nanj bodo lahko stranke opravile v poslovalnicah OTP banke predvidoma od 9. marca 2026.
Odpiranje računa INR in prenos delnic Vzajemne nanj bodo lahko stranke opravile v svoji spletni/mobilni banki predvidoma od 16. marca 2026.
Povezava do predstavitve INR računa: https://www.otpbanka.si/inr
Povezava do cenika: https://www.otpbanka.si/downloadfile.ashx?fileid=333212
Društvo MDS z brezplačno informacijsko podporo delničarjem Vzajemne d.d.
V kolikor v zgornjih pojasnilih niste našli odgovora na vaša vprašanja ali dileme, pa lahko pišete na e-mail naslov info@skupaj.si ali pa pokličete info pisarno Društvo MDS na 01 433 4000 ali 041 633 330 vsak delovni dan med 10.00 in 14.00 uro in z veseljem vam bomo brezplačno pomagali poiskati vse odgovore.
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica
Datum skupščine:
11.03.2026 - 14:00
Naslov:
virtualna skupščina brez fizične prisotnosti udeležencev (v nadaljevanju virtualna skupščina), s pomočjo virtualnih sredstev prek spletnega portala, katerega naslov udeleženec prejme po uspešno izvedeni identifikaciji, z možnostjo registracije, ki omogoča dostop v digitalno okolje ob 13.00 uri.
Vir objave:
AJPES z dne 06.02.2026 objava 6979229
Status:
aktivna
Opombe:
Spremembe in dopolnitve Statuta Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.d Se bo zataknilo že pri nadzornikih?
Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš Teme: mali delničarji, Vzajemna Datum: Petek, 24. oktober 2025 Stran: 5
Po skupščini Vzajemne očitki o nekompetentnosti nadzornikov in konfliktu interesov. Zato dva zavarovanca napovedujeta izpodbijanje imenovanja vseh štirih nadzornikov
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je po preoblikovanju v delniško družbo, čemur je botrovala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, izvedla prvo skupščino delničarjev in na njej imenovala novi nadzorni svet. Zaključek preoblikovanja uprava Vzajemne, ki jo vodi Matija Šenk, pričakuje v začetku prihodnjega leta, ko bodo delnice Vzajemne uvrščene na Ljubljansko borzo. "Gre za simbolno pomemben trenutek, je ob tem dejal predsednik uprave Vzajemne Šenk. Na skupščini so sodelovali delničarji Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in nekdanji zavarovanci Vzajemne. 73, 5 milijona delnic Vzajemne je še vedno na fiduciarnem računu KDD
Pisana sestava nadzornikov
Na skupščini, ki je potekala virtualno, so potrdili predlog, da se za predstavnike delničarjev v nadzornem svetu imenujejo Slaven Pečnik (vodja kontrolinga v Telekomu Slovenija), Lucija Živa Sajevec (nekdanja direktorica AMZS, danes podjetje Infinit za prodajo in servisiranje motociklov), Marjan Trobina (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in Andrej Valentinčič (vodja trženja Kleti Brda). Poleg tega so se seznanili, da sta bila septembra za predstavnika delavcev v nadzornem svetu izvoljena Darja Korpar in Primož Igerc.
Statusno preoblikovanje Vzajemne zadeva okoli 832. 000 upravičencev. Nekateri so lahko izbirali med denarnim izplačilom, drugim pa so pripadle delnice. Po besedah članice uprave Alje Markovič Čas ima Vzajemna danes 444. 753 delničarjev. Ti imajo za prevzem delnic in prenos na trgovalne račune še dve leti časa.
V prvem letošnjem polletju je Vzajemna sicer zbrala za 17, 3 milijona evrov kosmatih zavarovalnih premij. Dve tretjini zavarovalnih premij sestavljajo zdravstvena zavarovanja, tretjino pa premoženjska. Premije zdravstvenih zavarovanj so se v tem obdobju povečale za 19 odstotkov, je pojasnila uprava Vzajemne po prvi skupščini delničarjev. Kapi tal zavarovalnice so v prvi polovici leta povečali na dobrih 77 milijonov evrov, večino zaradi prevrednotenj premoženja. Ob čemer je bilančna vsota družbe konec junija znaša 116 milijonov evrov.
Dva zavarovanca izpodbijata imenovanje vseh štirih nadzornikov
Rajko Stankovič, sicer predsednik Društva MDS, ki se je udeležil skupščine kot delničar in pooblaščenec delničarjev, je opozoril, da je bilo na dan skupščine v KDD vpisano 139 delničarjev lastnikov 21. 091 delnic, 73, 480. 659 delnic pa je še vedno na fiduciarnem računu KDD. Zavod za zdravstveno zavarovanje kot največji delničar tudi še ni prevzel delnic, čeprav trgovalni račun zagotovo ima, meni Stankovič in doda, da je ZZZS, ki je upravičen do nekaj več kot 15, 1 odstotka delnic, tako pričakovano, z 99, 7odstotno večino, izglasoval vse sklepe, pri čemer preostali mali delničarji in upravičenci do prejema delnic niso dobili niti enega predstavnika v nadzorni svet. "Zato sem predlagal, da imajo nadzorniki krajši mandat do 1. oktobra 2027, ko mine rok za prevzem delnic, a žal nismo bili uslišani iz statutarnih razlogov. Moralno pa bi bilo prav, da bi imeli mandat le do izteka roka za prevzem delnic in bi skupščina takrat ponovno odločala o sestavi nadzornega sveta, še meni Stankovič.
Opozarja, da v sklicu skupščine pri nobenem kandidatu za nadzornika ni bilo navedeno, ali je poslovno povezan z Vzajemno. Prav tako v gradivih ni bilo razkrito, ali so kandidati člani nadzornih organov drugih delniških družb. Karierno prepletanje Šenka in Trobine Zato je pri kandidatu Marjanu Trobini pred glasovanjem izpostavil, da je zaposlen kot glavni ekspert v oddelku za politiko in konvergenco nadzora pri Evropskem organu za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA). Glede na to, da gre za evropski nadzorni organ, to po Stankovičevem mnenju pomeni konflikt, četudi nadzor nad posamičnimi subjekti še vedno opravljajo nacionalni nadzorni organi, pa so predstavniki EIOPA člani v kolegiju nadzornikov pri nadzoru in upravljanju tveganj na ravni skupine in tako lahko neposredno sodelujejo v inšpekcijskih pregledih v posamičnih nadzorovanih subjektih skupaj s pristojnimi nacionalnimi nadzorniki.
"Da je to resna ovira, je šele po moji razpravi na skupščini potrdil predsednik uprave Vzajemne Matija Šenk, ki je povedal, da ima odstopno izjavo Marjana Trobine iz EIOPA z dnem izvolitve, je še dejal Stankovič, ki se ob tem sprašuje, zakaj so to dejstvo prikrivali.
Ob tem izpostavlja naključje, da je bil Marjan Trobina v preteklosti zaposlen v nekdanji družbi Adriatic Slovenka, kar je razkrito, ni pa razkrito, da je bil zaposlen tudi v družbi Generali zavarovalnica, v obeh je v preteklosti namreč delal tudi Matija Šenk. "Ali je to bilo razkrito komisiji za imenovanja, pa ne vemo. Postopek izbire članov nadzornega sveta je stekel na povabilo Agencije za zavarovalni nadzor osmim kandidatom, pri čemer zavarovanci nismo mogli sodelovati, kar je nenavadno za največjo delniško družbo meni Rajko Stankovič, ki je skupaj z Matjažem Carjem, sicer direktorjem Vseslovenskega združenja malih deležnikov (VZMD), v vlogi zavarovancev napovedal izpodbijanje imenovanja vseh štirih novih nadzornikov Vzajemne.,
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica ima 444. 753 delničarjev. Ti imajo za prevzem delnic in prenos na trgovalne račune še dve leti časa.
Vzajemna z novim nadzornim svetom, dva delničarja napovedala izpodbijanje njihovih imenovanj
Skupščina Vzajemne je z glasovi ZZZS izvolila nov nadzorni svet.
Ljubljana, 22.10.2025
Rajko Stanković se je udeležil skupščine kot delničar in pooblaščenec delničarjev.
Na dan skupščine je bilo v KDD vpisano 139 delničarjev, ki so lastniki 21.091 delnic, 73.480.659 delnic pa je na Fiduciarnem računu KDD.
ZZZS kot največji delničar tudi še ni prevzel delnic pa čeprav trgovalni račun zagotovo ima. Dejstvo je, da bo ZZZS, ki je upravičen do nekaj več kot 15,1 % delnic Vzajemne pričakovano z 99,7 % večinsko izglasoval vse sklepe današnje skupščine, pri čemer preostali mali delničarji in upravičenci do prejema delnic nismo dobili niti enega predstavnika v nadzorni svet.
Zato je Rajko Stankovič kod delničar predlagal, da imajo nadzorniki krajši mandat do 1.10.2027 ko mine rok za prevzem delnic, a žal ni bil uslišan iz statutarnih razlogov.
Moralno pa je prav, da bi kandidati imeli mandat le do izteka roka za prevzem delnic 1.10.2027 in bi takrat skupščina ponovno odloča o sestavi nadzornega sveta, ki ima skladno s statutom tudi diskrecijsko pravico, da odloča o prenosu deležev nad 5 %.
Prav tako ni bilo pri nobenem kandidatu v sklicu navedeno ali je poslovno povezan z Vzajemno d.d. in v kakšnem obsegu osebno ali preko podjetja kjer je zaposlen.
Prav tako v gradivih ni bilo razkrito ali so kandidati člani nadzornih organov drugih delniških družb.
Pri kandidatu dr. Marjan Trobina pa sem pred glasovanjem opozoril na dejstvo, da je trenutno zaposlen kot glavni ekspert v oddelku za politiko in konvergenco nadzora pri Evropskem organu za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ki je evropski nadzorni organ, kar predstavlja konflikt saj čeprav nadzor nad posamičnimi nadzorovanimi subjekti še vedno opravljajo nacionalni nadzorni organi, pa so Predstavniki EIOPAe člani v kolegiju nadzornikov pri nadzoru in upravljanju s tveganji na ravni skupine in lahko neposredno sodelujejo v inšpekcijskih pregledih v posamičnih nadzorovanih subjektih skupaj s pristojnimi nacionalnimi nadzorniki.
Zato sem trdil, da dr. Marjan Trobina čeprav je velik strokovnjak ne more biti izvoljen za člana nadzornega sveta Vzajemne d.d.
Da je to resna ovira je potrdil šele po moji razpravi na skupščini predsednik Uprave Matija Šenk, ki je povedal, da ima odstopno izjavo dr. Marjana Trobine iz EOPE z dnem izvolitve, zakaj so to skrivali do konca pa je morda v spodnjih dejstvih.
Pri tem izpostavimo neverjetno naključje, da je bil dr. Marjan Trobina v preteklosti zaposlen v Adriatic Slovenica, kar je razkrito, ni pa razkrito, da je bil zaposlen tudi v družbi Generali zavarovalnica in zgolj naključno je v preteklosti tam bil zaposlen tudi aktualni predsednik Uprave Vzajemne d.d. Matija Šenk. Ali je to bilo razkrito komisiji za imenovanja pa ne vemo.
Nenavaden postopek izbora nadzornikov
Postopek izbora nadzornega sveta je bil na povabilo in sicer 8 kandidatom, pri tem zavarovanci nismo mogli sodelovati, kar je najmanj nenavadno za največjo delniško družbo.
Zato sta Rajko Stanković in Matjaž Car najavila izpodbijanje imenovanj vseh 4 novih nadzornikov.
Vzajemna: bolje delnice ali denar?
Za ogled prispevka iz Odmevov TV Slovenije z dne 12.02.2025 pritisnite TUKAJ ali na SLIKO.
Pogovor v oddaji ODMEVI na TV SLO 1 z dne 12.02.2025 novinarke Tanja Starič in Rajka Stanković – predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: predsednik Društva MDS).
TANJA STARIČ: No in naš gost je predsednik Društva malih delničarjev, Rajko Stankovič. Dober večer.
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Dober večer.
TANJA STARIČ: No nekaj praktičnih nasvetov smo sicer slišali tudi v prispevku, ampak kljub temu ne veliko dvomov je, ljudje ne vedo kaj naj naredijo, kaj jim svetujete?
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Jaz mislim, da je treba biti tukaj predvsem zelo praktičen. Tako je, tisti ljudje, ki ne nameravajo trgovati, nimajo trgovalnega računa in imajo pod 120, takim ljudem svetujemo, da vzamejo denarna sredstva. Tisti ljudje…
TANJA STARIČ: Ja če je 50 evrov stroški odpiranja računa verjetno računica ne kaže drugače ne.
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Seveda. Drugi ljudje, ki pa morda trgovalni račun imajo že za druge delnice, takim svetujemo, da to prevzamejo takoj in bom rekel tudi prenesejo na svoj trgovalni račun. Tu se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kako je s tujimi ponudniki, v Sloveniji so štirje, nekateri trgujejo v tujini, tukaj se morajo oni pozanimati pri svojemu ponudniku ali bo sprejel te delnice ali ne. Zdaj pa tisti, ki pa morda so na meji, pa bi vseeno želeli, bom rekel te delnice morda prevzeti, pa jim svetujem, da počakajo, se pravi delnice bodo…
TANJA STARIČ: Počakajo koliko časa recimo?
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Dve leti imajo časa po zakonu, vendar delnice naj bi bile, če bo vse po planu izdane konec leta, torej se bo trgovanje začela že v letu 2026 in trend bo pokazal, ali bodo ta delnica rasla ali ne. In takrat se lahko odločijo, da se, da morda prevzamejo, odprejo trgovalni račun in potem pod ugodnimi pogoji to prodajo. Verjamem pa, da bodo ponudniki storitev, se pravi to imamo štiri ponudnike v Sloveniji, morali razmisliti, da bi ponudili nek komercialni popust. Ne nazadnje to so potencialne stranke.
TANJA STARIČ: Se pravi, da bi ljudje lažje odpirali račune, cenejše predvsem.
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Tako, tako, cenejše seveda, seveda. Tukaj, tukaj menim, da bodo te družbe lahko razmislila. Ne nazadnje je to potencial 400 tisoč ljudi, ne, 400 tisoč ljudi, ki jim odpreš trgovalni račun, jim lahko tudi kakšno drugo storitev ponudiš. In to je, bom rekel, že iz tega vidika pričakujejo pri taki masi, da se bodo vsaj nekateri izmed teh ponudnikov odločili, da bodo te stroške, ki so zdaj segaj do 50 evrov bistveno spustili.
TANJA STARIČ: No dilem je kar nekaj. Slišali smo pripombe, da je zakon preveč napisan v prid nekim finančnim družbam ne, ker vemo, da pri nas trgovanje ni ravno živahno z delnicami ne, državljani raje nosijo na banko svoje prihranke, ne kupujejo delnice. Ali je tukaj način, je to način, da bi spodbudil to neko trgovanje? Je to neka, neka metoda, glede na to, da imamo zelo slabe izkušnje, nekaj smo slišali tudi v prispevku, iz preteklih let.
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Ja, glejte, sigurno bom rekel cmok v grlu ostane da izbrisi tudi po 11. letih še niso rešeni, a ne. Po drugi strani pa bom rekel, nekdo da bi samo trgoval z delnicami Vzajemne, brez da bi v svoj portfelj sprejel tudi druge delnice ekonomske računice tukaj ni a ne. Torej ti individualni računi, ki bodo odprti.
TANJA STARIČ: Mhm. Da bi samo za delnice Vzajemne.
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Ja je nesmiselno, ker to je nekaj sto evrov, bom rekel neka povprečna vrednost je med 150 in 200 evri, se pravi s 150 do 200 evrov, 150 do 200 delnic je stroškov preveč.
TANJA STARIČ: Pa kaj, da potem kar pusti delnico, ker vemo, da bo država potem prevzela to kar bo ostalo ne?
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Zdaj zdaj jaz mislim da, jaz mislim, da ni, naj počakajo ljudje da vidi, ali bo cena zrasla. Jaz mislim, da bo zrasla, ker definitivno ko bo enkrat na trgu, bodo morda tudi prišli na ogled kakšni kupci, a ne, in takrat, če pridejo kupci je naravno da delnica raste, tako da pustimo času čas. In bomo videli kaj je najbolje.
TANJA STARIČ: Mhm. Se pravi nekaj potrpljenja, pa nič še dokončnih odgovorov ta hip ne?
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Tako, tako.
TANJA STARIČ: Najlepša hvala za obisk v našem studiu in za vsa pojasnila.
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Prosim. Hvala lepa.
TANJA STARIČ: Lahko noč.
Vzajemna - Vložiti v delnice ali obdržati denar? Nekateri ne bodo imeli izbire
Ste med tistimi, ki bodo ob preoblikovanju Vzajemne postali delničarji? Kar 412 tisoč upravičencev ne bo imelo izbire, prejeli bodo delnice. Kaj pa preostalih 419 tisoč zavarovancev, ki bodo lahko izbirali med delnicami in denarjem? Vse to odpira pomembna vprašanja. Kaj pomeni metoda "en evro, ena delnica" in ali je delnice sploh vredno obdržati? Vzajemna bo na borzi zaživela šele spomladi 2026, ključne odločitve pa morate sprejeti že zdaj.
Ljubljanja, 27.01.2025
Za ogled TV prispevka novinarja Denisa Malačiča iz Sveta na Kanalu A dne 27.01.2025 ob 18.00 uri pritisnite TUKAJ.
Najvišji delež znaša 522 evrov. Do 120 evrov, boste lahko izbirali med delnicami ali denarjem. Če bo presegel 120 evrov, izbire ne bo. Prejeli boste delnice.
Med potencialnimi bodočimi delničarji pa je več vprašanj kot odgovorov. "Kdaj točno bo delnica začela kotirati, kaj moram narediti potem, ko dobim obvestilo, da delnica kotira? Ali sem dolžen to delnico hraniti, kakšen je davčni vidik tega in še kakšno drugo vprašanje se pojavlja," jih je nekaj naštel predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković.
Vprašanje je tudi, koliko delnic, katerih emisijska vrednost bo en evro, bo sploh izdanih, koliko osnovnega kapitala bo Vzajemna sploh imela in kakšni bodo s tem povezani stroški, saj lahko ti v dveh, treh letih enostavno presežejo znesek investicije.
"Mi moramo stroške trgovalnega računa, odpiranja, vodenja, plačevati sproti in to lahko takoj nanese 60, 70, 80 evrov. In če dobimo delnic za 100, 120 evrov, morda ob tem, ko jih bomo prodali, sploh ne bomo iztržili teh 80 evrov nazaj," pravi Vezovišek.
"Hkrati pa je zelo nejasen poslovni načrt Vzajemne, nekako je bilo zaznati na tej predstavitvi, da dobiček iz poslovanja pričakuje šele v dveh, treh letih, kar pomeni, da tri leta moraš ti financirati svojo delnico, nimaš nič od tega in potencialno dividendo lahko dobiš šele čez tri leta," pa k temu dodaja Stanković.
Zato Vezovišek: "Naš nasvet je zelo enostaven. Če lahko izbirate, vzemite denar. Če ne morete zbirati in dobite delnice pa z vpisom oziroma s prevzemom delnic počakajte. Imate namreč dve leti časa, da se odločite ali jih boste prevzeli ali ne."
V tem času bodo delnice Vzajemne začele kotirati na ljubljanski borzi, takrat pa se bo šele videlo, kakšna bo njihova cena, pa tudi njihova likvidnost.
Za pregled celotnega članka s spletne strani 24ur pritisnite TUKAJ.
