Telekom Slovenije

Telekom Slovenije: Dividende bodo, nezadovoljstvo ostaja

Medij: Večer (Gospodarske novice) Avtorji: Damjan Toplak Teme: mali delničarji Datum: Sobota, 06. junij 2020 Stran: 6

V nasprotju s prvotnimi pričakovanji tudi letos delničarjem Telekoma dividende. Mali delničarji nezadovoljni s tekočim poslovanjem družbe

Rdeča nit včerajšnje skupščine delničarjev Telekoma Slovenije je bila, da je bilo med zdajšnjimi lastniki podjetja, tudi iz družb Perspektiva Darija in Vesne Južna, ki imata še slaba dva odstotka Telekomovih delnic, čutiti precejšnje nezadovoljstvo nad Telekomovim poslovanjem. "Na Ljubljanski borzi je Telekom Slovenije vreden le še 300 milijonov evrov, letos pa bo za investicije namenil okrog 210 milijonov na 168 milijonov evrov lanske podlage. Ob tem je celotna skupina lani imela le en milijon evrov čistega dobička. Vsi ti silni milijoni evrov, namenjeni za investicije, pač ne dajejo ustreznih poslovnih rezultatov," je takoj po včerajšnji skupščini dejala Vesna Južna, ki je ob nasprotnem predlogu SDH niti 3,5 evra bruto dividende (skupno je šlo zanje 22,8 milijona evrov) ni pretirano zadovoljilo. In res, gre za najnižjo Telekomovo dividendo po letu 2011. Daleč največ dividend, 16,5 milijona evrov bruto, bodo sicer prejeli Republika Slovenija ter državna Kad in SDH, ki so 72,38-odstotni Telekomovi lastniki.

Desetine izgubljenih milijonov v Planet TV in Ipku

Tudi nizka vrednost Telekomove delnice na borzi je vznemirjala delničarje. Še posebno Rajka Stankovića, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS). Tomaž Seljak, predsednik Telekomove uprave, delnice na borzi ni hotel komentirati, je pa dejal, da se je v zadnjem obdobju po najhujših posledicah epidemije koronavirusa vrednost že nekoliko popravila. "Dobro smo prestali obdobje epidemije, tudi večjo obremenjenost našega omrežja, ob tem, da se je v bistveno večji meri prek telekomunikacijskih omrežij delalo in učilo od doma. Le kakšne tri odstotke bo to vplivalo na našo uspešnost poslovanja," je bil optimističen Seljak, a je obenem dodal, da bo nujno nadaljnje vlaganje v mobilno omrežje pete generacije.

V Telekomu so v postopkih prodaj Planet TV in kosovskega Ipka, a jih vodstvo (ne Seljak in ne predsednica nadzornikov Barbara Kurner Čad po skupščini tudi nista hotela dati izjave) delničarjem na skupščini ni moglo konkretneje pojasniti. Z obema naložbama pa so imeli do sedaj v Telekomu velikanske izgube, kar je delničarje dodatno (raz)jezilo. Nekdanjim grškim solastnikom Planet TV so recimo ob koncu lanskega leta po odločitvi mednarodnega arbitražnega sodišča z vsemi stroški vred za njihovo 34-odstotno lastništvo plačali skoraj 23 milijonov evrov, že predtem pa je Planet TV v letih 2013 do 2019 kumulativno pridelal za okrog 60 milijonov evrov izgub.

Kosovski Ipko naj bi bil že ob nakupu menda preplačan za 48 milijonov evrov, Rajka Stankovića iz Društva MDS pa je motilo, ker je direktor Ipka Robert Erzin vse do letos prejemal 275 tisoč evrov letnih prejemkov, do pred kratkim pa bi mu pripadlo dvanajst plač morebitne odpravnine (zdaj šest) in kar dve leti plačila t. i. konkurenčne klavzule, da se ne bi zaposlil v Telekomu konkurenčnem podjetju.

No, včeraj so delničarji naposled potrdili sodno poravnavo z nekdanjo Telekomovo upravo, ki jo je do leta 2010 vodil Bojan Dremelj, in v ta namen bo Telekom Slovenije od zavarovalnice, pri kateri je bila sklenjena odškodninska odgovornost nekdanjih članov uprave, tudi prejel 2,8 milijona evrov. Kar je sicer natanko desetina za letos načrtovanega čistega dobička, je povedal odvetnik Uroš Ilič, ki je za Telekom očitno uspešno zaključil to sodno zgodbo. Dremljevi upravi so sicer očitali oškodovanje Telekoma Slovenije pri (pre)dragih nakupih kosovskega Ipka in že predtem tudi spletnega brskalnika Najdi. si, sedaj pa bodo vsi sodni postopki umaknjeni in zaključeni.

Nadziral jih bo nekdanji zdravstveni minister

Telekom Slovenije

Zahteva za dopolnitev dnevnega reda s strani SDH, vsebino si lahkjo ogledate TU.

 

Datum skupščine: 
05.06.2020 - 14:00
Naslov: 
v mutimedijski dvorani na sedežu družbe, Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Pisno poročilo nadzornega o potrditvi letnega poročila družbe za poslovno leto 2019, Predlog uporabe bilančnega dobička za poslovno leto 2019 s predlogom razrešnice upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2019, Seznanitev s potekom mandata člana nadzornega sveta. Izvolitev člana nadzornega sveta, Imenovanje revizorja za poslovno leto 2020, 2021 in 2022, Plačilo članom nadzornega sveta, Sklenitev izvensodne poravnave.

Polet Gorenja in izjemnih dividendnih donosov

Medij: Delo (Posel & denar) Avtorji: Grega Meden Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 04. jun.. 2018 Stran: 12

Domači trg Prevzemi in dividende bodo na trg prinesli dodatno likvidnost

Tisti vlagatelji, ki so v predvolilnih tednih pričakovali brezveterje na domačem kapitalskem trgu, so se nekoliko ušteli, saj je pomlad prinesla prevzemno ponudbo za delnice Gorenja. Kitajski Hisense je v preteklih dveh tednih dodobra vznemiril trgovanje z delnicami velenjskega proizvajalca bele tehnike. Kmalu po objavi namere so Kitajci začeli na borzi kupovati delnice malih delničarjev in institucionalnih vlagateljev.

V nekaj dneh so po cenah, malenkost nižjih od prevzemnih 12 evrov, kupih malo manj kot 33 odstotkov vseh delnic. Nenavaden manever, ki ga v preteklosti nismo prav pogosto videli, saj je bila v zraku očitno bojazen pred konkurenčno (cenovno višjo) prevzemno ponudbo. Ta poteza je prodajalcem delnic prinesla okoli 90 milijonov evrov, medtem ko bodo preostali prodajalci denar dobili šele po koncu prevzemne ponudbe na začetku julija.

Poletje na ljubljanski borzi bo tako nenavadno živahno, saj bodo poleg kupnine za Gorenje vlagatelji na svoj račun dobili še več deset milijonov evrov letošnjih dividend. Zelo visoka likvidnost bo ob predpostavki mirnih globalnih trgov blagodejno vplivala na cene domačih delnic. Še posebno zato, ker so delnice v primerjavi z razvitimi trgi precej podcenjene, napovedana gospodarska rast Slovenije in naših izvoznih trgov pa ostaja razmeroma visoka.

Vse dileme odpravnine Boštjana Jazbeca

Medij: Delo (Naslovna stran) Avtorji: Suzana Kos Teme: Banke Datum: Sre, 18. apr.. 2018

Odpravnina, ki guvernerju pripada po njegovi pogodbi o zaposlitvi, je v neskladju z internimi akti ustanove.

Ljubljana - Poslanci bodo imeli jutri pred seboj tudi predlog za razrešitev Boštjana Jazbeca s funkcije guvernerja Banke Slovenija. Ta odhaja v novo službo v Bruselj. Ob odhodu mu pripada celo odpravnina, ki bi jo v državnem zboru danes lahko problematizirali zaradi dilem, ki se pojavljajo v zvezi z njo.


Banka Slovenije bo kot delodajalec spoštovala obveznosti, ki izhajajo iz leta 2013 sklenjene pogodbe o zaposlitvi guvernerja Boštjana Jazbeca, vključno z določbo o upravičenosti do odpravnine v primeru predčasne razrešitve. Tako odgovarjajo v Banki Slovenije na v zadnjih dneh večkrat ponovljeno vprašanje Dela, ali bodo odpravnino odhajajočemu guvernerju tudi izplačali. Pred dnevi smo razkrili, da je guverner Boštjan Jazbec, ki odhaja predčasno in na svojo željo, ker je dobil novo, dobro plačano službo v Bruslju, upravičen tudi do odpravnine. Ta po naših informacijah presega 60.000 evrov bruto.

Določilo o odpravnini nično

»Po proučitvi posebnih predpisov ugotavljam, da je pogodbeno določilo, po katerem je guverner upravičen do odpravnine tudi v primeru, ko je razrešen na lastno pobudo pred potekom mandata, nično. Je namreč v izrecnem nasprotju z določili pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije, ki določa (sedanji 22. člen), da članu sveta Banke Slovenije ne pripada pravica do odpravnine, če je bil razrešen, ker je sam tako zahteval,« opozarja Miha Šercer, odvetnik in strokovnjak za delovno pravo.

Skladno z internimi pravili Banke Slovenije je pogodbo o zaposlitvi v imenu Banke Slovenije podpisal viceguverner, ki je bil v tistem času imenovan za namestnika guvernerja. To je bil po naših informacijah Janez Fabjan, zdaj zaposlen v državni Abanki. Danes nam ni odgovoril na vprašanje, kako se je to določilo v pogodbi o zaposlitvi njegovega nadrejenega sploh pojavilo.

Neskladna s samim namenom odpravnine

Hladna prha za delničarje Telekoma

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Karel Lipnik, Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 03. mar.. 2018 Stran: 12

Tožba Po naših informacijah so v SDH zelo nezadovoljni, ker bodo tokrat ob dobršen del dividend - Zaskrbljeni tudi mali delničarji

Ljubljana - Telekom bi moral prvega marca objaviti rezultate poslovanja za preteklo leto, a je to prestavil na začetek aprila, ko bo predstavil že revidirano letno poročilo. Razlog so »enkratni dogodki« oziroma odločitev o oblikovanju dodatnih rezervacij zaradi tožbe T2.


Uprava Telekoma se boji, da bi bil razkorak med nerevidiranimi in revidiranimi rezultati prevelik, zato je objavo rezultatov prestavila na prvi teden aprila, ko ima napovedano objavo letnega poročila. Prihodki so sicer skladni s pričakovanji, vprašanje pa je, kako bodo dodatne rezervacije, ki jih morajo oblikovati zaradi sodbe upravnega sodišča, vplivale na dobiček. Upravno sodišče je v odškodninski tožbi zaradi zlorabe prevladujočega položaja Telekoma dalo prav tožniku T2. Po naših informacijah bo namreč Telekom zaradi tožbe oblikoval za okoli 60 milijonov evrov dodatnih rezervacij oziroma nekaj manj kot polovico tožbenega zneska, katerega glavnica dosega 129 milijonov evrov, skupaj z obrestmi pa naj bi dosegel že 261 milijonov evrov.

Udarec za delničarje

Telekom sicer zato naj ne bi izkazal negativnega rezultata, bodo pa skoraj gotovo bistveno nižje dividende. Še zlasti pa bo ta mlinski kamen pomembno vplival na odločitev o morebitnem vnovičnem poskusu prodaje Telekoma, saj bi bila njegova vrednost oziroma kupnina ob nerešenem vprašanju tožbe T2 oziroma pričakovane odškodnine pomembno nižja. Uprava Telekoma se po naših informacijah sicer še ni odločila, ali se bo v tej zadevi odločila za uporabo izrednih pravnih sredstev oziroma za revizijo postopka.

Nadzorniki Slovenskega državnega holdinga (SDH) bodo o tem (in tudi o NLB ter njenemu bremenu tožb hrvaških varčevalcev) po pričakovanjih razpravljali na prihodnji seji čez slaba dva tedna. »Donosnost Skupine Telekom je pod donosnostjo primerljivih podjetij, opozoriti pa je treba, da donosnost Telekoma Slovenije precej niha. Donosnost panoge narašča, Telekom pa v povprečju po kazalniku donosnosti panogo sicer dohiteva,« so zapisali v letnem poročilu SDH glede svoje naložbe v nacionalnem telekomunikacijskem operaterju. Še pred leti so bila pričakovanja velika. Cilje Telekoma leta 2011 je v intervjuju za časnik Finance takratni prvi nadzornik Tomaž Berginc postavil takole, ko je odgovoril na vprašanje, kakšen bi bil normalen dobiček, da bi bil Telekom primerljiv z drugimi operaterji. »Konsolidirani dobiček skupine ob koncu strateškega obdobja ne more biti nižji od sto milijonov evrov! Vse, kar je manj, je dolgoročno nesprejemljivo. Kdor si tega cilja ne postavi, ne more biti del neke ekipe,« je poudaril tedanji prvi nadzornik.

Ocenili smo lanske prihodke

Delavci v Luki Koper na dveh tirih

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 21. dec.. 2017 Stran: 9

Plače Zaposleni med najbolje plačanimi v državi, tisti izIPS, ki delajo z njimi z ramo ob rami, nimajo te sreče

Ljubljana - Povprečna mesečna plača na zaposlenega v Luki Koper je znatno višja od povprečne plače v novomeški Krki, Petrolu, Telekomu Slovenije, Intereuropi..., dejansko je najvišja med primerljivimi podjetji v državni lasti. Zaposlenim v Luki visokih plač nihče ne oporeka, a vse več je opozoril, da jim lahko družba to omogoča tudi na račun delavcev IPS, ki delajo za manj, tudi do trikrat manj.


Stroški dela v skupini Luka Koper so lani znašali 51,9 milijona evrov, kar je za osem odstotkov oziroma 3,8 milijona evrov več kot leto prej. Na povišanje so poleg dodatnih 31 zaposlenih med drugim vplivali povišanje osnovne plače v skladu z veljavno kolektivno pogodbo in višja izplačila iz naslova delovne uspešnosti. Kolektivna pogodba, ki velja v Luki, kljub drugačnim priporočilom in pričakovanjem Slovenskega državnega holdinga (SDH) ni javno objavljena, ker se oba podpisnika z objavo nista strinjala, tudi sicer pa naj bi bil to eden bolj skrbno varovanih dokumentov družbe. Objava kolektivne pogodbe ni edino odstopanje od priporočil SDH - čeprav ta predlaga, da 13. plača ne preseže povprečne osnovne plače zaposlenega, so v Luki lani zaposlenim to izplačali v visim 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega, in ta je, kot kažejo tudi podatki Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), najvišja med vsemi primerljivimi podjetji v državni lasti.

En redno zaposleni za tri iz IPS

V Telekomu ni prostora za dejavnosti z izgubo

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 13. jun.. 2017 Stran: 10

Pogovor z Nado Drobne Popovič, članico uprave SDH 

Spregovorila je o energetiki, Telekomu, Luki Koper in usodi holdinga. 

Ljubljana - SDH upravlja slabih 12 milijard evrov premoženja, čista dobičkonosnost pa je lani po prvih ocenah dosegla več kot pet odstotkov. Dovolj, da bo SDH obstal? »Ne bi želeli, da se portfelj zmanjšuje, prehaja na ministrstva, ker ta decentralizacija, nepreglednost in nejasen sistem upravljanja nas lahko pripeljejo tja, kjer smo nekoč že bili, ko rezultati niso bili ravno najboljši,« pravi članica uprave SDH Nada Drobne Popovič. 


Koliko znaša knjigovodska vrednost premoženja, ki je v upravljanju SDH, in koliko donos na kapital? 

Skupna vrednost kapitalskih deležev v neposredni lasti RS in SDH je konec leta 2015 znašala 11,6 milijarde evrov in se povečuje. Čista dobičkonosnost lastniškega kapitala se je prav tako povečala, in sicer za 2,9 odstotne točke v letu 2015, kar je znašalo 4,7 odstotka, in gre za izjemen napredek, saj je v preteklosti znašala dober odstotek. Gre za rezultate na podlagi konsolidiranih izkazov vseh skupin družb, ki jih imamo v upravljanju, torej portfelja RS in SDH. Prvi interni izračuni za lani so pokazali, da bodo rezultati za leto 2016 še boljši in da govorimo o povprečni več kot petodstotni čisti dobičkonosnosti lastniškega kapitala v družbah, ki jih imamo v upravljanju. 

Skoraj tretjino knjigovodske vrednosti premoženja predstavljajo naložbe v energetiki in večina te je za državo strateškega pomena. 

Namesto rezultatov preštevajo naše in njihove

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sob, 22. apr.. 2017 Stran: 2

Telekom Slovenije Jamnik: Družba je v odlični formi - Skobe napovedal rast prihodkov in dobička - Premalo upravljavske preglednosti

Ljubljana - »Verjamem v ustreznost korporativnih postopkov in verjamem, da je v interesu države imenovanje najboljših možnih posameznikov. Upam, da si bodo vsi izvoljeni prizadevali za iste cilje kot dosedanji nadzorniki,« je po skupščini povedal dosedanji prvi nadzornik Telekoma Slovenije Borut Jamnik, ki ni dobil novega mandata.


Pojasnil je se, da je Telekom Slovenije v odlični formi: v preteklih štirih letih je tožbene zahtevke znižal za 500 milijonov evrov, družba se je razdolžila na petino dolga ob izhodu iz krize, stabilizirala je denarne tokove in ima odlično upravo. »To je naredil nadzorni svet, ki ga je imenovala skupščina, kjer so imeli večino manjšinski delničarji. Prepričan sem, da bo tudi v novi sestavi poslovala tako,« je dodal Jamnik. 

Jamnik: Izbira Glavinove je legitimna

Glede imenovanja predsednice uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidie Glavina v nadzorni svet Telekoma pa je dejal, da je povsem legitimno, da predsedujoči holdingu, ki upravlja takšno premoženje, osebno prevzame odgovornost za tako pomembno naložbo v lastnem portfelju. In kaj kot predsednik Združenja nadzornikov Slovenije meni o praksi, da SDH na skupščine z nasprotnimi predlogi prihaja v zadnjem hipu? »Prepričan sem, da bo SDH svojo
odločitev pojasnil na svoji spletni strani. Menim pa, da bi bilo za vse delničarje bolje, če bi bilo poslovanje bolj transparentno.«

Veliko interesov

Na tokratni skupščini je država kot večinska lastnica imela vse glasovalne pravice, medtem ko je bila pred štirimi leti brez njih, tako da so o dosedanjih nadzornikih odločali manjšinski delničarji. Med njimi tudi Društvo malih delničarjev Slovenije, ki ga vodi Rajko Stankovič. Ta je na včerajšnji skupščini delo uprave Telekoma pohvalil. Kaj torej meni o tem, da od dosedanje ekipe nadzornikov v novem mandatu ostaja le ena članica? »Menim, da to ni najboljši kazalec korporativnega upravljanja, saj bi bilo dobro, če bi ostala vsaj dva dosedanja nadzornika, še posebej ker jim je uspelo zmanjšati izpostavljenost družbe za kar 74 odstotkov, kar bo državi olajšalo prodajo,« je odgovoril. Poleg tega so po njegovih besedah obrnili trende poslovanja. »Spet se preštevamo, kdo je naš in kdo njihov, ne gledamo pa rezultatov,« je dodal.

Da se nasprotni predlogi države razkrijejo šele na skupščinah, se tudi njemu ne zdi najboljša praksa: »To je žal posledica velikega števila interesov v velikih družbah, ki razmeroma dobro poslujejo.« Kot je dodal, to zakon pač dopušča.

Vroče v Mlinotestu

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6

Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja

Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.

ATVP preverja očitke obeh strani

Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.

Dobro plačani v dobrih in slabih podjetjih

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Silva Čeh Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 19. maj. 2016 Stran: 3

Nadzorniki SDH Priporočena višina plačil naj bi bila odvisna od velikosti in finančnega stanja družbe

Ljubljana - Najbolje plačani prvi nadzornik med javnimi družbami je Borut Jamnik, predsednik nadzornega sveta (NS) družbe Telekom. Sicer ga prekaša kar nekaj zgolj članov iz drugih NS, ki so si visoke prejemke zaslužili predvsem zaradi potnih in podobnih stroškov. A če se stanje upravljanja družb res izboljšuje, kot meni SDH, potem se tudi plačila nadzornikov ne izplačajo samo njim.


Med javnimi (na borzi kotirajočimi) družbami vodi kot član nadzornega sveta Gorenja Toshibumi Tonimoto iz Japonske, ki je za leto 2015 prejel dobrih 110.000 evrov. A predsednika NS Gorenja Marka Voljča so po nadzorniških prejemkih presegli skupaj štirje kolegi iz NS Gorenja, vsi iz tujine; seveda že zaradi potnih stroškov. Borut Jamnik je s skoraj 36.000 evri, kolikor jih je prejel za delo predsednika NS Telekoma, najbolje plačani prvi nadzornik. Telekom je lani sicer za polovico zmanjšal čisti dobiček, a vseeno ga je bilo še vedno za 34 milijonov evrov.

Po podatkih je bil lani bogato nagrajen predsednik nadzornikov v Termah Čatež, Robert Krajnik; prejel je prav tako dobrih 34 evrov prejemkov, a Skupina Terme Čatež je lani imela le 1,6 milijona evrov čistega dobička. V kategoriji predsednikov NS, ki so lani prejeli od 20.000 do 30.000 evrov, seveda vodi Matej Runjak, prvi nadzornik v Zavarovalnici Triglav. Prejel je 28.762 evrov, kar tudi ni najvišji prejemek člana NS v Triglavu, saj ga prekašata Mario Gobbo z dobrimi 50 tisočaki in Gregor Kastelic z več kakor 34 tisočaki; oba na račun višjih povračil stroškov.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.