Telekom Slovenije

Medij: Manager+ Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 10. 2010 Stran: 18

Kaj počno tisti, ki smo jih nekdaj uvrščali med elito slovenske gospodarsko-politične scene? Med drugim vozijo tovornjak ali pripravljajo sendviče

Kaj se dogaja s tistimi, ki smo jih nekdaj šteli za elito slovenske gospodarsko-politične scene? Drži reklo: Enkrat pri koritu, vedno pri koritu? Za nekatere zagotovo, spet drugi so se morali znajti po svoje. Nauk zgodb: nič ni narobe, če nisi več pomemben. Pomembneje je, da (končno?) pošteno delaš.

V managerski ceh je javnost zadnja leta skokovito izgubljala vero. Številne ovadbe, ki čakajo na razplet na sodiščih, izigravanje zakonov, stečaji družb, katerih managerji se niso znašli v krizi in konkurenci ...

Kaj po zamenjavah, odstopih in odstopljenjih delajo naši v zadnjih letih najrazvpitejši direktorji? Se znajo napajati le iz državnih jasli ali je v njih kaj podjetniške žilice in lahko preživij o brez starih zvez? Je (neprostovoljna) menjava službe priložnost, kot je nedavno dejal prvi mož propadle borzne družbe Poteza Branko Drobnak - zdaj se bo menda začel učiti kitare in fotografiranja -, da se človek loti hobijev, ki jih je leta prej zanemarjal? Poklicali smo najbolj razvpita imena.

Marjan Kramar je naredil izpit za tovornjak

Kaj lahko pbčne nekoč najmočnejši slovenski bančnik, ko se ga odreče politika? Za Marjana Kramarja, dolgoletnega prvega moža NLB, so njegovi nekdanji sopotniki brez dlake na jeziku povedali, da je praktično nezaposljiv. Vsaj v Sloveniji. Kramarje sicer ostal prvi nadzornik družbe Eti iz njegovih rodnih Izlak, kjer je njegova žena Eleonora, sicer izvršna direktorica prodaje družbe za zahodno Evropo in zunajevropske države, tudi posrednalastnica družbe. Mali delničarji so 'Kramarjevemu nadzornemu svetu' na nedavni skupščini očitali, da se dobiček Etija - lani je družba, ki jo vodi Tomaž Berginc, sicer poslovala z 1,7 milijona evrov izgube - že leta preliva v managersko družbo Finema (Kramarjeva je po poročanju medijev ena večjih družbenic), in ga želeli zamenjati. Ni jim uspelo.

Medij: Finance Avtorji: Tanja Smrekar Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Finance Datum: 22. 09. 2010

PROTI NACIONALNEMU TELEKOMUNIKACIJSKEMU OPERATERJU TELEKOMU ZA SKORAJ 200 MILIJONOV EVROV TOŽB

Kdo ima prav? Telekom, ki je dal predlog za začetek stečajnega postopka zoper T-2, ker mu ta dolguje za uporabo infrastrukture 12 milijonov evrov? Ali ima prav T-2 , ki Telekom toži za skoraj 130 milijonov evrov odškodnine zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu?

Sodni mlini za zdaj meljejo počasi. Dejstvo pa je, da je proti Telekomu, ki ga vodi Ivica Kranjčević, vloženih za skoraj 200 milijonov evrov tožb. Obravnave so predvidene tudi za prve jesenske dni. Izjema je tožba T-2, kjer opozarjajo: "T-2 je proti Telekomu Slovenije odškodninsko tožbo za plačilo skoraj 130 milijonov evrov glavnice vložil že pred skoraj  štirimi leti, vendar sodišče v tem času ni razpisalo niti ene glavne obravnave."

Katere so glavne tožbe proti Telekomu, o katerih smo spraševali tudi na ljubljanskem sodišču?

Zahtevek T-2: 130 milijonov evrov

T-2 je Telekom prijavil tudi uradu za varstvo konkurence, ob tem pa dodajajo, da "se zlorabe pred našim vstopom na trg nanašajo predvsem na zavračanje in zavlačevanje pri pogajanjih za sklenitev pogodb, ki so nam omogočile vstop na trg. Zlorabe po vstopu na trg pa zadevajo Telekomovo neupravičeno zavračanje razvezav krajevne zanke."

T-2 je zaprosil za prenos pristojnosti na mariborsko sodišče.

Zahtevek Sinfonike: 34 milijonov evrov

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 08. 2010 Stran: 11

Manjšinski lastniki Ljubljanske borze večinskemu (Dunajski borzi) na zadnji skupščini niso "nagajali". Že drugo leto zapored brez dividend in že drugo leto poslovanje z izgubo

Ljubljanska borza, ki je v 81,01-odstotni lasti družbe CEESEG (skupina borz v večinski lasti Dunajske borze), je nedavno izpeljala skupščino delničarjev, na kateri pa CEESEG še vedno ni imel glasovalnih pravic. To je z odločbo konec leta 2008 dosegla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Tki meni, da je bila Dunajska borza v preteklosti zavezana objaviti prevzemno ponudbo. Avstrijci so se pritožili na ustavno sodišče, ki naj bi odločitev sprejelo še v tem letu. Že pred časom so predstavniki Dunajske borze izrazili jasno stališče, da bodo upoštevali odločitev ustavnega sodišča in podali prevzemno ponudbo, če bo tako odločilo sodišče, druga možnost pa je, da se v individualnih razgovorih z manjšinskimi lastniki Ljubljanske borze, če bodo ti želeli delnice prodati, dogovorijo za iztisnitveno ceno, kar se očitno tudi že dogaja.

Tako manjšinski lastniki Ljubljanske borze večinskemu na skupščini niso "nagajali", saj vedo, da če kdo, jim bo odkupila delnice prav Dunajska borza. Pri delitvi bilančnega dobička pa možnosti za izplačilo visokih dividend sploh ni bilo, saj je Ljubljanska borza že v preteklosti izplačevala visoke dividende, lani pa je imela po mnogih letih poslovanja z dobičkom 270 tisoč evrov izgube, zato ob koncu preteklega leta sploh ni izkazovala bilančnega dobička. Še leta 2007 so imeli na Ljubljanski borzi rekordnih 4,8 milijona evrov prihodkov, ki so predlani zdrsnili na 3,2 in lani le še na 2,2 milijona evrov. Če vemo, da je v letošnjem prvem polletju promet na Ljubljanski borzi glede na lansko prvo polletje s 321 upadel na 265 milijonov evrov, bo verjetno letos Ljubljanska borza ustvarila še manj prihodkov. Letošnjih uradnih poslovnih rezultatov na Ljubljanski borzi rekoč, da so zaprta družba, niso želeli komentirati. Ob koncu preteklega leta so zaposlovali 25 ljudi, njihovo število se je zdaj znižalo na vsega 22.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 07. 2010 Stran: 16

Ljubljana - Slovenski trg kapitala vztrajno drsi proti novim najnižjim vrednostim. Indeks najpomembnejših slovenskih borznih družb SBI TOP je namreč včeraj padel na raven iz lanskega marca, do preboja najnižje dosežene ravni od začetka svetovne finančno-gospodarske krize pa ga ločita le še dva odstotka.

Če so lani in v začetku letošnjega leta svoje naložbe prodajali predvsem institucionalni vlagatelji, so se jim v zadnjih mesecih pridružili tudi mali vlagatelji, ki so tako dodatno prispevali k padcu tečajev. Podatki Centralne klirinško-depotne družbe KDD namreč razkrivajo, da so v zadnjih mesecih prodajalci predvsem mali delničarji. Samo 20 najpomembnejših borznih družb je v zadnjem mesecu in pol izgubilo že skoraj 2000 malih delničarjev, od začetka leta pa že več kot 6000. Največ delničarjev je letos izgubila prav Krka, ki pa je lani tudi privabila največ malih vlagateljev. Upad števila delničarjev vse od uvrstitve na borzo doživlja tudi Nova KBM, pri kateri se je od začetka leta število delničarjev znižalo za več kot 1100. Alarmantno pa postaja tudi stanje v Savi, saj se je letos za prodajo njenih delnic odločil že vsak trideseti delničar.

Prodaje so po mnenju poznavalcev posledica več dejstev. Večina družb bo letos izplačala rekordno nizke dividende, če jih bo sploh, poslovanje in rekordne izgube v letu 2009 so med vlagatelji pustili grenak pečat, številni so bili v prodaje primorani tudi zaradi izgube zaposlitve in oteženih socialnih razmer, svoj pečat pa je pustilo tudi po večini netransparentno poslovanje.

Medij: Finance Avtorji: Matejčič Katarina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 16. 07. 2010 Stran: 6

Čeprav je Telekom pod Dremljem za Interseek ter s tem Najdi.si in štiri iskalnike Pogodak odštel skoraj 11 milijonov, bo zdaj večino preprosto nehal osveževati

Hčerinska družba Telekoma Slovenije Najdi.si zadnje leto vse pogosteje buri duhove. Najprej zaradi domnevno predragega prevzema, združitve s Teledatom in odpuščanj, zdaj pa še zaradi zapiranja iskalnikov Pogodak.

Najdijev hrvaški, bosanski, srbski in makedonski spletni iskalnik Pogodak s septembrom »zapirajo svoja vrata«. Strani kot take bodo sicer še obstajale, vendar jih ne bodo več osveževali, zato bodo kmalu postale bolj ali manj neuporabne. »Glavna težava hrvaškega Pogodak.hr je bila pomanjkanje tehničnih vlaganj, zato nismo napredovali tako kot Najdi.si,« je za Rep.hr izjavil nekdanji direktor Pogodak.hr Jan Jilek. Povejmo, da zaradi tega dela ne bo izgubilo veliko ljudi ali celo nihče, saj Pogodki v tujini že nekaj časa niso imeli več svojih ljudi (delo so opravljali večinoma iz Slovenije).

Telekomova razlaga

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 07. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Ob skromnem prometu je delnica Telekoma Slovenije včeraj zdrsnila še za pet centov in dosegla novo najnižjo raven (94,13 evra), odkar je bila oktobra 2006 uvrščena na Ljubljansko borzo. Končno pa bo prek 13.000 malih delničarjev v nasprotju z vse slabšimi rezultati in napovedanimi tožbami zoper bivšo upravo razveselila novica, da bo z reorganizacijo skupine Telekom poskočila (knjigovodska) vrednost njihovih delnic.

Novi predsednik uprave Telekoma Slovenije Ivica Kranjčevič ima namreč v načrtu, da bi do združitve krovne družbe in Mobitela oziroma pripojitve slednjega k Telekomu prišlo že v manj kot letu dni, do 1. julija 2011. »Vrednost nove družbe bo višja za razliko med finančno naložbo Telekoma v Mobitelu in kapitalom Mobitela,« so potrdili v operaterju, ki je v večinski lasti države, okoli 25 odstotkov delnic pa je v rokah fizičnih oseb, domačih in tujih pravnih oseb in institucionalnih vlagateljev.

Čeprav v Telekomu pravijo, da še ne vedo natančne vrednosti omenjene razlike, ki bo znana šele ob pripojitvi, pa je iz bilanc skupine razvidno, da bo ta številka vse prej kot majhna. Telekom je namreč finančno naložbo v Mobitel konec lanskega leta vrednotil pri slabih 200 milijonih evrov, medtem ko je imel mobilni operater takrat za kar okoli 409 milijonov evrov kapitala. Pri tem je treba upoštevati še, da si je Telekom iz hčerinske družbe izplačal dividende v višini 39 milijonov evrov. Prav tako velja opozoriti, da si je matična družba v zadnjih letih popravljala čisti poslovni izid z dividendami Mobitela, po pripojitvi pa takšni manevri ne bodo več možni.

Največji delničarji brez komentarja

Medij: Delo Avtorji: Stregar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 07. 2010 Stran: 10

Bivše poslovodstvo in nadzorniki Telekoma brez razrešnice

Alternativni operaterji so Telekomu trenutno dolžni že 11,7 milijona evrov Projekt prenove se bo začel 6. julija - Skupščina prek spleta odprta za javnost

Ljubljana - Prejšnja uprava, ki je mandat končala letos spomladi, in zunanji člani nadzornega sveta Telekoma Slovenije, ki se jim je mandat iztekel konec lanskega aprila, na včerajšnji skupščini delničarjev niso dobili pohvale v obliki razrešnice za leto 2010. Brez te so ostali tudi vsi trije notranji člani nadzornega sveta, ki jim mandat še teče, medtem ko so zunanji člani novega nadzornega sveta razrešnico dobili. Že na sredini seji so nadzorniki novi upravi naložili, naj v dveh tednih uvede ustrezne pravne ukrepe.

Telekom Slovenije je edina slovenska delniška družba, ki je skupščino v celoti odprla za javnost - in ta je po spletu v realnem času lahko prisostvovala zanimivim razpravam. Poslovno okolje je bilo lani po besedah predsednika NS TS Tomaža Berginca izrazito zahtevno, prihodki se niso zmanjševali, so se pa zato bistveno hitreje povečevale druge kategorije, tako da se je čisti dobiček skrčil na 30 odstotkov. Neto finančni dolg se je povečal na 200 milijonov evrov, kar pa še ne pomeni, da bi bila skupina preveč zadolžena. Likvidnost ni bila nikoli kritična, zmanjšanje naložb pa v ničimer ni ovirala razvoja družbe.

Za nacionalnega operaterja so dodatne težave po Berginčevih besedah predstavljale nerazumljive poteze regulatorja. Predsednik uprave TS Ivica Kranjčevič je pojasnil, da je upravno sodišče pred dnevi končno ugodilo želji TS, da v pogodbe z alternativnimi operaterji vnese garancije. Alternativni operaterji so Telekomu trenutno dolžni že 11,7 milijona evrov, poslovodstvo TS pa želi odnose z njimi urediti, saj niso le konkurenti, temveč tudi kupci; tako kot si želi stabilne regulacije, da bodo sploh lahko načrtovali.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 07. 2010 Stran: 20

Ljubljana - Na osnovi revizijskega poročila o prevzemih v Makedoniji in družbe Najdi.si ter dodatno pridobljenih dveh ločenih pravnih mnenj je nadzorni svet Telekoma Slovenije zadolžil zdajšnje vodstvo, da do 15. julija proti bivši upravi, ki jo je vodil Bojan Dremelj, in nadzornikom, na čelu katerih je bil Damijan Koletnik, sproži ustrezne pravne postopke v zvezi z njihovo odgovornostjo.

Zaradi tega so včeraj delničarji Telekoma, na čelu katerih je bila država, na veliko zadovoljstvo prisotnih na skupščini prejšnji upravi in nadzornemu svetu tudi odrekli razrešnico. Revizije so namreč ugotovile, da niso bili definirani postopki prevzemov kot tudi način oblikovanja nakupnih cen. Hkrati je bila stopnja nadzora nad družbami in manjšinskimi lastniki prevzetih družb zelo nizka, za nameček pa je bil nadzorni svet tudi premalo informiran. Kot smo poročali, so se kritike glasile, da je Telekom svoje tarče preplačal, čeprav je v njih vložil še zajeten kupček sredstev, pa se mu naložbe še zdaleč niso povrnile.

Pri prevzemu makedonskega Cosmofona (sedaj One) je sicer Telekomu na finančnem področju svetoval KPMG, glavni svetovalec in tudi nosilec cenitve pa je bil londonski ING. »S strani Telekoma Slovenije so sodelovali zaposleni v službi za razvoj poslovanja, glavni pa je bil podpredsednik uprave Dušan Mitič,« je pojasnil Ivica Kranjčevič, ki je vodenje Telekoma prevzel marca letos.

Medij: Finance Avtorji: Matejčič Katarina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 02. 07. 2010 Stran: 8

Uprava Telekoma bo ukrepala proti svojim predhodnikom, ki so ostali brez razrešnice, zdaj pa jim grozijo še tožbe

Na precej napeti skupščini Telekoma Slovenije, ki sojo razburkali jezni mali delničarji, sta nekdanje vodstvo in nadzorni svet (NS) ostala brez podpore lastnikov. A to je verjetno šele začetek.

»Pregledali smo poslovanje hčerinskih podjetij na Kosovu in v BiH, in sicer s pomočjo revizijske hiše PWC, ki je delala v dveh fazah, pa prevzem zdaj šnjega One v Makedonijiin NajdisivSloveniji. Ugotovili smo, da so bili postopki prevzemov nedefinirani, enako tudi način oblikovanja nakupnih cen ciljnih podjetij, pri večini prevzetih družb je bila stopnja nadzora nad njimi in manjšinskimi lastniki zelo nizka. Sploh NS je bil premalo obveščen. Na podlagi poročila PWC in dodatno pridobljenih dveh ločenih pravnih mnenj smo zdajšnjo upravo zadolžili, da do 15. julija naredi vse za sprožitevustreznih pravnih postopkov v zvezi z odgovornostjo nekdanjih vodilnih. Kako in proti komu natančno bodo ukrepali, pa ne bi prejudiciral,« je na skupščini dejal zdajšnji predsednik NS Tomaž Berginc.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 06. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Včeraj, le teden dni pred skupščino Telekoma Slovenije, ki bo odločala o razrešnici bivši upravi, je na naslov sedanjega prvega moža družbe Ivice Kranjčeviča prispela kazenska ovadba zoper njegovega predhodnika Bojana Dremlja zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in storitve vrste drugih kaznivih dejanj ter oškodovanja delničarjev Telekoma pri nakupu deleža v družbi Najdi.si.

»Pri nakupu poslovnega deleža družbe Najdi.si niso bile opravljene strokovne in poštene cenitve, poslovni delež pa je bil odkupljen za kupnino, ki bistveno presega dejansko oziroma realno vrednost družbe NajdLsi (prej Interseek),« so opozorili »delničarji Telekoma« in dodali, da bi moral Dremelj vedeti, daje družba vredna manj, predvsem zaradi težav, s katerimi seje spopadala, a da je kljub temu sklenil pogodbo o nakupu. »Obstaja utemeljeni sum, da je bila pri nakupu namerno povečana vrednost podjetja in da sta to razliko prejela predsednik uprave Telekoma Dremelj in Dušan Mitič,« so dodali.