Telekom Slovenije

ATVP nad državo tudi v Krki, Petrolu in Triglavu

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 01. 2011 Stran: 10

Nedovoljeno usklajeno delovanje

Agencija državo sumi usklajenega delovanja tudi v Krki, Zavarovalnici Triglav ter Petrolu -Državi v najslabšem primeru grozi izguba glasovalnih pravic

Ljubljana - Vojna med državo in Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damjan Žugelj, je izbruhnila z vso silovitostjo. Po nedavnem odvzemu glasovalnih pravic v Abanki je ATVP zdaj vzela pod drobnogled še državne lastnike novomeške Krke, Petrola in Zavarovalnice Triglav; ti bi v najslabšem primeru lahko izgubili vse glasovalne pravice in s tem možnost upravljanja omenjenih podjetij.


Povsem enako kot v primeru Abanke so povod za ukrepanje ATVP tokrat nakupi delnic, s katerimi je skupina državnih lastnikov v preteklih letih krepila svoj vpliv v nekaterih domačih gospodarskih družbah. Spomnimo: glavni nadzornik kapitalskega trga je v primeru Abanke ukrepal zato, ker je Luka Koper lani spomladi kupila 170 delnic banke in avtomatično povečala delež države v Abanki. Ker je to v nasprotju z zakonom o prevzemih, je agencija v celoti zamrznila glasovalne pravice države v Abanki, ki ima v domačem bančnem prostoru približno devetodstotni tržni delež.

Po Abanki in Krki ATVP tudi nad državne lastnike Petrola in Zavarovalnice Triglav

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 01. 2011 Stran: 21

Ljubljana - Poleg izgube glasovalnih pravic v Abanki Vipa in Krki zdaj državi in njenim podjetjem grozi tudi zamrznitev glasovalnih pravic za 64-odstotni delež Zavarovalnice Triglav in malo več kot 29-odstotni sveženj delnic Petrola. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je namreč zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje uvedla tudi postopek proti državnim lastnikom največje slovenske zavarovalnice in nacionalnega trgovca z naftnimi derivati.

Tokratna krivca za postopke ATVP naj bi bdi članica Skupine Nova KBM družba KBM Fineko in Luka Koper, zaradi katere so državni lastniki že ostali brez glasovalnih pravic v Abanki in zaradi katere jim podobne sankcije grozijo tudi v Krki. Čeprav se z nakupi, ki sta jih opravili KBM Fineko in Luka Koper državni delež niti v Petrolu niti v Triglavu praktično ni spremenil, je ATVP očitno ocenila, daje bil kljub temu kršen zakon o prevzemih. Državni lastniki so sicer tudi pred temi nakupi presegali prevzemni prag, vendar jim prevzemne ponudbe ni bilo treba objaviti, Če svojega deleža ne bi povečali.

Skupna borzna vrednost državnega deleža v Petrolu je včeraj znašala 160 milijonov evrov, d

Počasen začetek 2011

Medij: Kapital Avtorji: Antonič Andraž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Analize delnic Datum: 18. 01. 2011 Stran: 10

Vlagatelji so bili pivih 14 dni kar na hladnem

Slaba volja na začetku. Vlagatelje sta prva dva tedna trgovanja v letu 2011 na Ljubljanski borzi pustila hladne. Slovenski indeks SBITOP se je od zadnjega trgovalnega dne v letu 2010 spustil z 850,35 na 837,11 odstotne točke. Padec v višini 1.55 odstotka je povzročil slabo voljo predvsem zato, ker so ostali svetovni indeksi v enakem obdobju beležili povprečno 2-3-od.stotno rast. Osrednji nemški borzni indeks DAX je, na primer, beležil 2-odstotno rast, enako pozitivno rast je zabeležil ameriški S&P, medtem ko je tehnološki indeks NASDAQ dosegel kar 4-odstotno rast.

In pestrost z nenavadnim trgovanjem. Za napet začetek trgovanja v letu 2011 je poskrbela Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damjan Žugelj. Po opozorilu s strani Ljubljanske borze o nenavadnem trgovanju z delnicami nekaterih slovenskih holdingov se je ATVP odločila za preiskavo. V oči je namreč stopila izjemna rast, ki so je bile deležne nekatere delnice. NFD Holding je, na primer, v zadnjih dneh preteklega leta poskočil za več kot 160 odstotkov, sledile pa so mu denimo delnice Hrama Holdinga in Zvon Dva Holdinga, ki so porasle med dvajset in trideset odstotkov. Po domnevah nekaterih medijev in poznavalcev trga je vzrok 'nenavadnih' rasti jasen. Večji lastniki zgoraj omenjenih družb so namreč z rastjo 'umetno' ustvarili dvig kapitala in s tem seveda zmanjšanje izgube v preteklem letu, kar v obeh primerih pomeni izrazito olepšanje letnih bilanc, ki se zaključijo konec leta. Za ATVP-ju so bili s komentarji skopi, sporočili so le, da bo ATVP glede 'sumljivega' trgovanja z delnicami omenjenih holdingov postopala skladno z zakonskimi pristojnostmi. Pod drobnogledom se je za nekaj časa znašla sicer tudi delnica družbe Triglav Naložbe. ki pa naj bi svojo rast upravičila zaradi objave dokapitalizacije družbe Zavarovalnice Triglav. V primeru dokapitalizacije bo morala družba Zavarovalnica Triglav ob morebitni iztisnitvi malih delničarjev le-tem ponuditi 1,58 evra kupnine po delnici.

Stekla prisilna poravnava nad T-2

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 01. 2011 Stran: 11

Okrožno sodišče v Mariboru je včeraj začelo stečajni postopek nad telekomunikacijsko družbo T-2. Za upraviteljico je imenovalo Mileno Sisinger. Upniki morajo svoje terjatve prijaviti v roku enega meseca, zadnji dan za prijavo je 14. februar.


Za člane devetčlanskega upniškega odbora je sodišče imenovalo družbe Gratel, Telekom Slovenije, Lokainvest, Mobitel, Nokia Siemens Networks s Finske, Smart com in AB SAT iz Francije ter Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (Sazas) in državo, je razvidno iz včerajšnje objave na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

T-2 mora v 15 dneh po vročitvi sklepa založiti predujem za stroške postopka prisilne poravnave v višini 33.000 evrov. Če v tem roku družba ne bo založila predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave, bo sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka.

Telekom v Makedoniji in na Kosovu "izgubil" dvesto milijonov evrov

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 08. 01. 2011 Stran: 22

Čeprav je Telekom Slovenije za velikopotezno širitev na kosovski in makedonski trg, kije bila izpeljana pod bivšo upravo z Bojanom Dremljem in Dušanom Mitičem na čelu, porabil že več kot 400 milijonov evrov, se je izkazalo, da sta bili največji tuji naložbi v zgodovini Slovenije »prenapihnjeni« za kar polovico oziroma za 190 milijonov evrov.


Cenitev naložb v jugovzhodni Evropi je naročila uprava, ki ji predseduje Ivica Kranjčevič, pokazala pa je, da je makedonski One, za katerega so zgolj v okviru prevzema pred manj kot dvema letoma plačali 187 milijonov evrov, vreden le še 96 milijonov evrov.

Kosovski Ipko, kamor je Telekom prav tako vložil čez 200 milijonov evrov, pa je bilo treba prevrednotiti za dobro tretjino, na 139 milijonov evrov.

Še največ vprašanj se poraja v zvezi s Telekomovim podvigom v Makedoniji, saj je bilo že marca 2009, ko je zmagal na razpisu za Cosmofon (zdaj One), jasno, da ga je krepko preplačal. Zanj naj bi namreč konkurenta (neuradno Telekom Austria in Turkcell) ponujala zgolj polovico zneska, ki ga je kasneje odštel Telekom, oziroma blizu tega, kolikor danes znaša njegova poštena vrednost.

Ali je nadzorni svet Telekoma v Makedoniji res ugotovil več deset milijonov evrov vredno oškodovanje družbe, zaradi česar bi lahko že v kratkem sledile odškodninske tožbe, če ne celo kazenske ovadbe? »Kar zadeva odškodninske tožbe, ima uprava do 31. januarja čas, da sproži ustrezne postopke v primeru, da obstaja razlog za to,« je včeraj dejal predsednik nadzornega sveta Tomaž Berginc.

Čeprav je bivše vodstvo Telekoma Slovenije (od desne proti levi mag. Bojan Dremelj, Dušan Mitič, Darja Senica, Željko Puljič in dr. Filip Ogris - Martič) v širitev v Makedoniji in na Kosovu vložilo skoraj pol milijarde evrov, se je izkazalo, da sta naložbi realno vredni le še polovico tega ali kar 190 milijonov evrov manj.

»Načrti, na osnovi katerih so temeljile cene (greenfield naložba v Ipko in prevzem One, op. p.), niso bili uresničeni niti v enem mesecu in so bili dvakrat popravljeni,« je bil odkrit Berginc.

Naprodaj

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 01. 2011 Stran: 11

Po Drogi Kolinski v lanskem letu letos na prodajnem seznamu še vsaj Mercator, Pivovarna Laško, Fructal, Sava, Večer in Delo, pa tudi Banka Celje in Abanka, morda tudi Telekom Slovenije, saj država ni v zavidljivem finančnem položaju.


V lanskem letu so se številna slovenska podjetja - zaradi finančno-gospodarske krize in pa zgrešenih menedžerskih prevzemov podjetij v preteklosti - soočala z velikimi težavami v poslovanju. Prav tako je ni kaj boljše odnesla večina njihovih lastnikov.

 

Koprski Istrabenz, ki se tako kot kranjski Merkur nahaja v prisilni poravnavi, je hrvaški Atlantic Grupi Emila Tedeschija lani že prodal Drogo Kolinsko, ki je znana po blagovnih znamkah Argeta, Barcaffe, Cockta, Donat Mg in še kakšni. Letos naj bi sledila še vsaj Istrabenzova prodaja družbe Instalacija, kjer v koprskem Srminu skladiščijo naftne derivate, najbrž pa tudi hotela Palače v Portorožu, katerega upravlja hotelska veriga Kempinski. Tako naj bi Istrabenz splaval na zeleno vejo, česar se veselijo njegove banke upnice, posredno pa tudi lastniki, med katerimi je največji Petrol. Ugiba se, katere druge gospodarske družbe bodo v Sloveniji kmalu naprodaj.

Borzne družbe v 2010

Medij: Kapital Avtorji: Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 11. 2010 Stran: 23

Težave so povzročile velike padce vrednosti delnic

Leto 2010 se približuje koncu, zato je pogled na dogajanje okoli borznih družb ter vplive na njihovo delnico precej zanimiv. Za nekatere družbe in posledično delnice je leto 2010 predstavljalo zelo zahtevno leto. Težave so tako povzročile velike padce vrednosti delnic, medtem ko so jo najboljše odnesle samo s tem, da se njihov tečaj ni spremenil.


GORENJE - V znamenju dokapitalizacije in posojil

Majhen tržni delež na zahodu. Po zelo napornem letu 2009 zaradi stavke zaposlenih je bilo letošnje leto za velenjsko družbo Gorenje precej bolj ugodno. Družbo so zaznamovali dogodki, kot so nakup švedskega Aska, pridobitev nepovratnih sredstev od srbskega ministrstva, odobritev posojila s strani IFC ter dokapitalizacija, ki še ni povsem končana. Medtem, ko javna prodaja delnic ni potekala, kot bi si želeli, pa je bila precej spodbudna novica, da je IFC Gorenju avgusta odobril 50 milijonov evrov dolgoročnega posojila, skupaj s konzorcijem bank pa še dodatna posojila. Posojili sta namenjeni refinanciranju kratkoročnih posojil, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu. Za prejeta posojila pa je IFC Gorenju določil merila poslovanja, ki jih mora ta izpolnjevati. Nanašajo se predvsem na zagotovila za vračilo posojila. Gorenje mora tako zagotavljati minimalni obseg kapitala, ustrezno razmerje med kapitalom in dolgovi ter zadosten denarni tok. Te zahteve so analitiki Gorenjeve delnice ocenili kot pozitivne, saj bi naj izboljšale disciplino menedžmenta pri doseganju ciljev, to pa bo okrepilo zaupanje vlagateljev in bank. Kljub temu bi naj bile slabosti družbe predvsem majhen tržni delež v zahodnoevropskih državah, slaba prepoznavnost blagovne znamke, nižja dobičkonosnost v primerjavi s konkurenco ter neprisotnost v hitrorastočih državah (z izjemo Rusije). Gorenje je tudi dobilo oceno, s katero se njegovo poslovanje ocenjuje za bolj tvegano, kot je bilo. Zaradi optimizacije poslovanja se bodo še naprej posvečali krčenju števila zaposlenih. V srednjeevropski regiji Gorenje krepi poslovanje že nekaj desetletij, v kriznem letu pa je njegov cilj rasti hitreje kot trg, kar mu je v prvi polovici leta tudi uspevalo; po njihovih besedah se je okrepila tudi blagovna znamka.


Gorenje se bo osredotočilo predvsem na hitro rastoče trge, denimo na neevropske trge, kjer je v prvi polovici letošnjega leta doseglo največjo, kar 35-odstotno rast prodaje.


Skupina je v prvem polletju dosegla 610,1 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 7,4-odstotna rast in 49 odstotkov letnega načrta. Rast prihodkov je bila v glavnem posledica rasti na področju ekologije, energetike in storitev. Zaostajanje stroškov za rastjo prodaje je na medletni ravni več kot podvojilo dobiček iz poslovanja pred amortizacijo. Gorenje je v prvem polletju ustvarilo 4,9 milijona evrov čistega dobička, potem ko je imelo v istem obdobju lani 18 milijonov evrov izgube.

Na splošno večina analitikov ocenjuje, da je ciljna cena delnice Gorenja višja od trenutne na borzi, zato priporočajo nakup. Poslovanje Gorenja je namreč zelo vezano na gospodarska gibanja v tujini, okrevanje na tujih trgih pa ugodno vpliva na njegovo poslovanje. Čeprav samo vrednotenje delnice na podlagi kazalnikov poslovanja ne kaže na veliko podcenjenost delnice v primerjavi s konkurenco iz tujine, pa je podjetje zanimivo tudi za tuje vlagatelje: delež tujih vlagateljev v Gorenju je namreč slaba tretjina.

KRKA - Vrsta nagrad in dosežkov

Najvišja bonitetna ocena. Čeprav je tudi Krka dobila oceno, s katero je njeno poslovanje ocenjeno za bolj tvegano, kot je bilo, pa družba pobira nagrade kot za stavo: dobila je priznanje za najuglednejšega delodajalca ter tudi zlato gazelo: s 171 milijoni evrov je ustvarila največji dobiček preteklega leta v državi in na ta račun tudi v državni proračun prispevala največ plačanega davka. Dodana vrednost na zaposlenega v Krki skoraj trikratno presega slovensko povprečje. Med odlike družbe pa šteje tudi najvišja bonitetna ocena po podatkih tako bank kot tudi družb, ki se ukvarjajo s pripravo bonitetnih ocen. Prav tako sodi med družbe oziroma skupine, ki letos načrtujejo zaposlovati, saj v Krki ocenjujejo, da se letos njihov položaj utrjuje in krepi. Na večini trgov namreč prodaja raste, tako zaradi že uveljavljenih kakor tudi novih izdelkov. Skupina Krka je ob polletju letošnjega leta ustvarila 500 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 5-odstotna rast, čisti dobiček družbe pa je znašal 91 milijonov evrov, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zaradi pocenitve evra je Krka lepo zaslužila s tečajnimi razlikami, ustvarjenimi s prodajo zunaj evrskega območja (vendar pa tečajna gibanja v drugi polovici leta to lepo sliko kvarijo). Najpomembnejša prodajna regija še vedno ostaja Srednja Evropa, medtem ko je na domačem trgu prodaja upadla, predvsem zaradi manjše prodaje zdraviliško-turističnih storitev skupine Terme Krka. Na trgih zunaj Slovenije je bilo v tem obdobju ustvarjeno 90 odstotkov prodaje skupine. Premiki na valutnem trgu bi lahko predvsem v zadnjem četrtletju vplivali na rezultat skupine. Ima pa Krka odprtih veliko bojnih front s konkurenco: avstrijsko sodišče ji je začasno prepovedalo trženje zdravila zoper čir na želodcu in zgago, novica pa je prestrašila vlagatelje. Tudi v Estoniji so odločili, da Krka pri proizvodnji zdravila Escadra krši patent britanskega farmacevtskega velikana Astra Zeneca. Krki so tako prepovedali uvoz, izdelavo, skladiščenje, distribucijo, nudenje v prodajo in promocijo zdravila. Nasprotno je švicarska farmacevtska družba Novartis umaknila tožbo v zadevi Valsaden.

Mali vlagatelji se umikajo iz slovenskih borznih družb

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 11. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Slovenski trg kapitala se kljub občasnim rastem tečajev ne more iztrgati iz primeža negativnega trenda. Delnice slovenskih izdajateljev so v zadnjem mesecu dni v povprečju sicer pridobile okoli šest odstotkov vrednosti, vendar pa slovenski trg kapitala ostaja eden najmanj donosnih na svetu, izgube vlagateljev od začetka svetovne gospodarske krize pa še vedno dosegajo tudi 70 odstotkov in več.


Izguba zaupanja

V zadnjih tednih je opaziti, da vlagatelji skoraj vsako rast tečajev izkoristijo predvsem za izstop iz svojih naložb, kar je po mnenju poznavalcev predvsem posledica nezaupanja vlagateljev. Da so predvsem mali vlagatelji izgubili zaupanje v delnice slovenskih izdajateljev, zgovorno pričajo tudi podatki Centralne klirinško depotne družbe (KDD). V zadnjem letu dni se namreč pri niti eni izmed pomembnejših slovenskih družb število delničarjev ni povečalo, skupaj pa se je število malih delničarjev zmanjšalo za več kot 25.000. Pobeg vlagateljev je zlasti prisoten pri holdingih, ki so nastali pri preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, delničarje pa v zadnjem letu izgubljajo tudi nekatere druge vidnejše slovenske družbe.

Četrtina novih obrazov

Medij: Manager Avtorji: Humar Bojan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 03. 11. 2010 Stran: 28

Večina novincev na Letošnji Lestvici je tako imenovanih self-made podjetnikov.

Lestvica najbogatejših Slovencev tudi letos postreže z vrsto novih obrazov, ki jih je kar za dobro četrtino. Začnimo s tistimi, ki so svoje premoženje ustvarili iz nič.


'Self-made' novinci

Pravo odkritje je podjetnik Vladimir Puklavec na 15. mestu, ki je večino premoženja ustvaril v Nemčiji. Njegovo ime je bilo sicer nekajkrat omenjeno v medijih pred dvema letoma, ko je želel v Kopru graditi plinski terminal in so v zrak skočili politiki, okoljevarstveniki in lokalna javnost. Vendar nihče ni zares vedel, daje tudi lastnik dveh uspešnih podjetij v Nemčiji, TGE Gas Engineering in TGE Gas Marine, ki razvijata tehnologijo za utekočinjeni zemeljski plin. Koje gradil svoj posel, ni rinil z glavo skozi zid. Ko seje spri z enim od partnerjev, se je iz lastništva umaknil in čakal na ugoden trenutek, daje podjetje odkupil nazaj. Po treh desetletjih življenja in dela v Nemčiji gaje znova zamikala rodna Prlekija, kjer zdaj spreminja vinarsko podobo pokrajine.

Bo Telekom bogato izplačal še makedonske partnerje?

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Telekomunikacije Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 10. 2010 Stran: 24
 
Medtem ko v Telekomu Slovenije resno razmišljajo o umiku iz Albanije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, na makedonskem trgu pa so v zadnjem letu ustvarili nezavidljivo izgubo, jih utegne operacija v Makedoniji, natančneje izplačilo manjšinskega delničarja njihove tamkajšnje internetne družbe On.Net, še dodatno udariti po žepu.

Nadzorni svet Telekoma Slovenije naj bi že v kratkem odločal o tem, da manjšinskemu lastniku makedonske hčere izplačajo kar 4,8 milijona evrov, medtem ko se je vrednost prodajne opcije še pred kratkim gibala več kot polovico nižje.
 
Gre za prodajno opcijo, ki jo je na približno 16-odstotni delež že leta 2006 sklenil Predrag Čemerikić, sicer dolgoletni direktor On.Neta. Čeprav je vrednost opcije na omenjeni delež vse do konca minulega leta znašala 1,8 milijona evrov, pa naj bi mu bil pripravljen Telekom sedaj zanj odšteti 4,8 milijona evrov, nas je opozoril vir. V pogodbi naj bi sicer obstajala klavzula, v skladu s katero bi manjšinski lastnik ob izstopu dobil najmanj 2,4 milijona evrov, in to ne glede na rezultat. Za nameček naj bi se opcija že iztekla, tako da jim Čemerikića niti ne bi bilo treba izplačati, je dodal.
 
Nadzorni svet Telekoma, ki ga vodi Tomaž Berginc, naj bi sicer o izplačilu odločal že na današnji seji. Ali to drži, včeraj pri Bergincu nismo mogli preveriti, saj je bil zaradi sestanka nedosegljiv. Že prej smo sicer v Telekomovi službi za odnose z javnostmi poizvedovali, kaj bo na dnevnem redu seje, a so bili bolj redkobesedni. Kot so pojasnili, bodo "teme pač aktualna dogajanja, kjer ta hip v celotnem sistemu prevladuje naša organizacijska preobrazba". Potem ko smo izvedeli za odločanje nadzornikov o milijonskem izplačilu, pa so nam v družbi odvrnili, da na vprašanja zaradi zadržanosti pristojnih pred četrtkom ne morejo odgovoriti.
 
Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.