Telekom Slovenije

Analiza: kaj je koronsko leto 2020 pomenilo za dividende slovenskih borznih družb

Medij: Finance Avtor: Petra Sovdat tema: mali delničarji, dividende Datum: Ponedeljek, 12. april 2021 Stran: 8  

Kje bi dividende in dividendna donosnost utegnile biti večje kot pred epidemijo, kje manjše, kje je izplačilo še negotovo in kdaj bodo predloge delitve dobička objavili v družbah, kjer tega še niso storili.

Večina slovenskih borznih družb je že objavila predloge za izplačilo dividende za poslovno leto 2020. Med temi so tudi dve zavarovalniški družbi in banka, ki sta jim regulatorja lani zaradi bojazni, kako bo epidemija vplivala na trdnost institucij, prepovedala izplačilo dobička, so pa te pri izplačilu omejene tudi letos. Na enem mestu smo zbrali predloge, analizirali predvideno dividendno donosnost in jo primerjali s prejšnjo, za družbe, ki predlogov še niso objavile, pa dodali predvideni čas objav.

Sezona dividend 2021: od katerih slovenskih borznih družb se pričakujejo največja izplačila?

»Predlogi dividend so večinoma v skladu s pričakovanji. Glede na postavljeno dividendno politiko bo izplačilo lanskega dobička nekoliko manjše le pri družbah v finančni industriji, vendar pa za vlagatelje to najverjetneje ni presenečenje. Regulatorji so namreč v zadnjih mesecih večkrat jasno sporočali, da od finančnih družb zahtevajo previdnost. Na splošno bi rekel, da predlogi kažejo, da borzne družbe za zdaj ocenjujejo, da ne bodo čutile dolgoročnejših posledic koronakrize in da ni razlogov za dodatno zadrževanje kapitala,« že objavljene predloge izplačila dividend za lani komentira direktor analiz v družbi Capital Genetics Matej Šimnic.

Je korona zarezala v dividende? Ne povsod

Doslej najvišjo pričakovano dividendno donosnost je za zdaj napovedal energetski trgovec Petrol. Čeprav je epidemija lani odplaknila tretjino dobička, ki ga je družba dosegla v letu 2019, v družbi predlagajo enako dividendo, kot so jo delničarjem izplačali lani. Gre za 22 evrov bruto na delnico, kar bi glede na tečaj delnice na zadnji lanski trgovalni dan pomenilo 6,77-odstotni dividendni donos, kar je slabo odstotno točko več kot pri dividendi za poslovno leto 2019.

V absolutnem znesku je dividendo glede na izplačano za leto 2019 najbolj povečal novomeški farmacevt Krka, ki je lani poslovala z rekordnim dobičkom. Predlog za letošnje izplačilo je pet evrov bruto dividende, to je za 1,22 evra več, kot so delničarjem izplačali lani. Predviden dividendni donos je za slabega pol odstotka večji kot v poslovnem letu 2019. Naj dodamo, da ima Krka na računu kar 313,6 milijona evrov, kar je 94,9 milijona oziroma 43 odstotkov več kot ob koncu leta 2019. Denarna sredstva pomenijo kar 14 odstotkov sredstev skupine Krka, to je za štiri odstotne točke več kot ob koncu leta 2019.

Za 10 evrov večjo dividendo, kot so jo dobili delničarji za leto 2019, napovedujejo tudi v Salusu. Od predlaganih 55 evrov bruto na delnico so delničarji januarja že dobili 25 evrov bruto dividende na delnico. Predlagana dividendna donosnost je sicer zaradi močne rasti delnice v prejšnjem letu nekoliko nižja kot predlanskim. Lani glede na leto 2019 povečali čisti dobiček za 72 odstotkov, medtem ko so prihodki v koronskem letu 2020 zrasli za 15 odstotkov.

Kje je predlagana dividenda manjša kot leto prej?

Za šest evrov bruto na delnico je manjša predlagana dividenda pri Cinkarni Celje – predlog je 11 evrov bruto, dividendna donosnost pa je lani upadla za skoraj tri odstotne točke in znaša sicer še vedno precej visokih 6,18 odstotka. So se pa delničarji v letih pred 2020 navadili res velikih izplačil dobička, spomnimo, za leto 2018 so dobili rekordnih 28,27 evra bruto na delnico, leto pred tem pa 26,52 evra bruto na delnico. Cinkarna je lani imela prihodke na ravni predkoronskega leta, dobiček pa večji od načrtovanega.

Posebna kategorija: banka in zavarovalnici

Letos dividendo spet lahko pričakujejo delničarji NLB, Zavarovalnice Triglav in pozavarovalnice Sava Re. Tem sta regulatorja, Banka Slovenije (ki je sledila ECB) ter agencija za zavarovalni nadzor, lani prepovedala izplačilo dobička, saj še ni bilo jasno, kako bo COVID-19 vplival na gospodarstvo in s tem na kapitalsko vzdržnost omenjenih.

Omejitve za izplačilo dobička sicer ostajajo tudi letos – pri obeh (za zdaj) do konca septembra. Korona, spomnimo, ni pomembneje pokvarila lanskega poslovanja omenjenih.

NLB je za izplačilo dobička za zdaj namenila skupaj 24,8 milijona evrov v dveh obrokih; za to, so povedali pred nedavnim, že imajo dovoljenje ECB. Prvi obrok v skupnem znesku 12 milijonov evrov ali 0,6 evra bruto na delnico bi delničarjem izplačali takoj po skupščini delničarjev v juniju 2021, drugi obrok v skupnem znesku 12,8 milijona evrov ali 0,64 evra bruto na delnico pa po 30. septembru 2021, če plačilo ali prevzem obveznosti plačila drugega obroka ne bi bil v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo na domači ravni pri Banki Slovenije. Skupaj bi bilo to 1,24 evra bruto na delnico. V NLB napovedujejo, da še zmeraj želijo razdeliti 92,2 milijona evrov dobička skupine za leto 2020. To bi bilo 4,61 evra bruto na delnico. Šef banke Blaž Brodnjak je sicer že ob predstavitvi nerevidiranih rezultatov dejal, da bi, če bi lahko, do leta 2023 delničarjem razdelili 300 milijonov evrov presežnega kapitala.

Na skupščini 25. maja bodo delničarji Zavarovalnice Triglav, če le ne bo nasprotovanja agencije za zavarovalni nadzor, saj mora ta o predlogu še odločati, odločali o dividendah v vrednosti 1,7 evra na delnico, kar znese skupaj skoraj 39 milijonov evrov. Predlagana dividenda, 1,7 evra bruto na delnico, je nižja kot v zadnjih nekaj letih, ko je znašala 2,5 evra bruto na delnico. Lani Triglav, kot rečeno, dobička ni smel izplačati. Skupina Triglav je pobrala več čiste premije, dobiček pa ji je upadel za desetino.

Pozavarovalnica Sava Re, ki je del Zavarovalne skupine Sava, bo skupščini predlagala, da se delničarjem razdeli nekaj manj kot četrtino lanskega čistega dobička skupine in 0,85 evra bruto na delnico. Lani za leto 2019 dividende ni smela izplačati. Zavarovalna skupina Sava je lani povečala tako prihodke kot dobiček.

Kdaj še preostali predlogi izplačila dividend za lani?

Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev

Medij: Delo  Avtorji: K.L.  Teme:  dividende, mali delničarji Datum: Sreda, 24. marec 2021 Stran: 9

Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev

Skupščine delničarjev

Družbe ljubljanske borze vlagateljem obljubljajo tudi več kot sedemodstotne dividendne donose Borzne družbe ljubljanske borze so pred epidemijo prinašale kar opazen dividendni donos. Že lani pa finančne družbe niso izplačale dividend zaradi omejitev regulatorjev. Podaljšanje epidemije bo tudi letos vplivalo na nižja izplačila dobičkov, a vseeno podatki kažejo, da bodo dividende kar lepo polepšale donose vlagateljev v Ljubljani.

 

Razdelitev bilančnega dobička in izplačilo dividend sta že predlagala Petrol in Salus. Petrol delničarjem, med katerimi je 22.000 malih vlagateljev, predlaga izplačilo enake dividende kot lani, pa čeprav mu je zaradi epidemije čisti dobiček upadel za tretjino. Vlagateljem bo tako razdelil okoli dve tretjini lanskega čistega dobička skupine oziroma 22 evrov bruto na delnico. To vlagateljem pri zdajšnji ceni prinaša okoli šestodstotni dividendni donos. Salus, za katerim je rekordno leto, bo na skupščini prihodnji mesec predlagal, da se za dividende porabi nekaj več kot polovica lanskega dobička, natančneje 5,7 milijona evrov. Delničarji bi tako dobili 55 evrov na delnico, pri čemer so 25 evrov že prejeli.

 

Salus namreč skoraj tradicionalno izplačuje tudi vmesno dividendo. Delničarjem, ob upoštevanju že izplačanega zneska, dividenda prinaša 5,6-odstotni donos pri zdajšnjem tečaju.

 

Skoraj zanesljivo bo rekordne dividende vlagateljem predlagala tudi novomeška Krka, ki je z naskokom največja delniška družba v Sloveniji z okoli 46.000 malimi delničarji. Predlog delitve bilančnega dobička bo dolenjski farmacevt razkril čez slabe tri tedne. V skladu z njegovo dividendno politiko se za dividende nameni najmanj polovica dobička preteklega leta. Ob lanskem rekordnem dosežku bi to pomenilo okoli 4,70 evra dividende na delnico. A lani je Krka delničarjem namenila nekaj večji delež, povsem mogoče je, da jih bo s podobno odločitvijo razveselila tudi letos. Že delitev polovice lanskega dobička pa delničarjem ob zdajšnji ceni prinaša petodstotni donos.

 

Omejitve regulatorjev

V kar nekaj borznih družbah izplačilo dividend kroji epidemija. Najbolj izpostavljene so finančne ustanove Zavarovalnica Triglav, Sava Re in NLB, ki so morale lani zadržati izplačevanje dividend po navodilih regulatorjev. Ti izplačilo dividend za zdaj omejujejo tudi letos, saj še niso znane vse posledice epidemije. Nepredvideni dogodki pa bi lahko vplivali na finančno stabilnost poslovanja. A povsem brez dividend delničarji letos skoraj gotovo ne bodo ostali. NLB, ki je lani skupaj z učinkom prevzema Komercijalne. Ob tem pa NLB poskuša pridobiti dovoljenje za izplačilo dodanih 67 milijonov evrov (dodatne tri evre na delnico) v drugi polovici leta. Že odobreno izplačilo delničarjem prinaša 2,4-odstotni donos. NLB je sicer napovedala, da bo povprečno izplačilo dividend v prihodnjih treh letih preseglo sto milijonov evrov.

Tudi zavarovalnice so omejene in izplačilo ne sme biti večje od povprečja izplačanih dividend v treh letih pred epidemijo, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, povezani s kapitalsko ustreznostjo in likvidnostjo.

Za Zavarovalnico Triglav to pomeni, da lahko izplača največ 2,50 evra na delnico. Delničarji bi bili s tem zadovoljni, saj je to enako izplačilo kot v letih pred epidemijo in pri zdajšnji ceni delnic prinaša skoraj osemodstotni dividendni donos. Omejitev glede na pretekla izplačila omogoča Zavarovalnici Triglav razdelitev kar 77 odstotkov lanskega dobička. Znova opozarjamo, da mora upoštevati še druge regulatorne omejitve.

Bolj omejena je zavarovalna skupina Sava, ki se je v zadnjih letih s prevzemi opazno razširila in prevzemom delno tudi prilagodila dividendno politiko. Sava Re pa je omejena z največ 0,85 evra dividende na delnico, kar delničarjem ponuja 3,6-odstotni dividendni donos. Za dividende lahko razdeli le okoli četrtino lanskega dobička, ki so ga sicer polepšali enkratni dogodki.

Še težje je predvideti, koliko bodo vlagateljem ponudili Cinkarna Celje, Luka Koper in Telekom Slovenije.

Uprava Luke Koper je že lani predlagala zadržanje izplačila dividend, a so delničarji nato izglasovali izplačilo 1,07 evra na delnico. Koprskemu upravljavcu pristanišča je dobiček lani upadel za petino, vseeno pa je družba verjetno sposobna ohraniti enako izplačilo dividend kot lani. To bi namreč pomenilo, da bo za dividende porabljena polovica lanskega dobička. Delničarjem to prinaša 5,4-odstotni dividendni donos.

 

Usihanje dividend Telekoma

Nekoliko manjša kot lani pa bo verjetno dividenda Cinkarne Celje, ki ji je lani dobiček upadel za šestino. Če bo Cinkarna izplačala enak delež dobička kot lani, bo dividenda znašala okoli 15 evrov, lani je sicer izplačala 17 evrov dividende. A že nižje izplačilo delničarjem daje več kot sedemodstotni dividendni donos.

Največja uganka je Telekom Slovenije, ki je lani delničarjem izplačal 3,50 evra dividende na delnico. Povsem sveža uprava bo predlog predvidoma pripravila do 6. aprila, ko je predvidena objava sklica skupščine. Če bo Telekom ohranil lansko višino dividende, bo razdelil kar 83 odstotkov lanskega dobička. Takšno izplačilo bi delničarjem prineslo več kot sedemodstotni donos pri zdajšnji ceni delnic. A cena delnic verjetno pomeni, da vlagatelji pričakujejo skromnejše izplačilo. Spomnimo, leta 2018 je Telekom vlagateljem izplačal 14,30 evra na delnico, kar je bilo takrat bistveno več od dobička preteklega leta.

Predlagana dividenda Petrola prinaša šestodstotni dividendni donos. Zaradi omejitev regulatorjev bodo dividende NLB bistveno nižje od ciljev uprave. 46.000 delničarjev Krke bo o dividendi glasovalo v prvi polovici julija. Vodilne družbe na ljubljanski borzi delničarjem prinašajo solidne donose.

 

Na čelu Telekoma Cvetko Sršen

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz oddaje TV Dnevnik TV SLO1 ob 19.00 uri, dne 11.03.2021 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

ELEN BATISTA ŠTADER (voditeljica) Pred naše kamere je stopil novi predsednik uprave Telekoma Cvetko Sršen. Dolgoletni menedžer na Pošti Slovenije začenja mandat v času, ko se Telekom spoprijema z velikimi težavami, družbi namreč vztrajno padajo prihodki, podjetje pa, če želi ostati konkurenčno, čakajo visoke investicije. Pri delu mu bosta pomagala Mitja Štular in Tomaž Jontes, do konca meseca pa bo v upravo imenovan še finančnik. Ali bo to poslanec Marko Pogačnik Sršen ne razkriva.

VESNA ZADRAVEC (novinarka) Cvetko Sršen prihaja na Telekomu v času, ko se ta spopada s kontinuiranim upadom prihodkov. Prva naloga novega vodstva zato bo.

CVETKO SRŠEN (novi predsednik uprave Telekoma) Da ta upad prihodkov, to krivuljo najprej zaustavimo in jo potem obrnemo navzgor. Core biznis, če temu rečemo pravzaprav ne ponuja več veliko manevrskega in pa prodajnega prostora, vendar pa s strokovnjaki, ki v družbi so, imajo znanje, bo potrebno sproducirati nove storitve.

VESNA ZADRAVEC (novinarka) Na tehničnem področju mu bo pomagal Mitja Štular, na prodaji Tomaž Jontes. Ali bo novi finančnik poslanec SDS-a Marko Pogačnik Sršen ne razkriva.

CVETKO SRŠEN (novi predsednik uprave Telekoma) Ta trenutek nič ne skrivamo, bi pa bilo nekorektno, da bi govoril o imenih.

Telekom Slovenije d.d. - Dodatno pojasnilo v zvezi s prejeto tožbo družbe T-2, d.o.o.

Medij: SEONET Avtorji: Uprava Telekoma Slovenije Teme: Telekom Slovenije Datum: Sreda, 03. marec 2021  Vir:  TUKAJ

 

INI-93/21

 

TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Ljubljana

 

Dodatno pojasnilo v zvezi s prejeto tožbo družbe T-2, d.o.o.

 

Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana, in veljavne zakonodaje Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana, v zvezi s prejeto tožbo družbe T-2, d.o.o., o kateri je Telekom Slovenije, d.d., javnost seznanil včeraj, 2. 3. 2021, posreduje še naslednje pojasnilo:

 

Družba T-2, d.o.o., tožbeni zahtevek primarno utemeljuje na očitkih o domnevno protipravnih ravnanjih Telekoma Slovenije, d.d., na veleprodajnem trgu lokalnega dostopa na fiksni lokaciji, na veleprodajnem trgu osrednjega dostopa na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg in na veleprodajnem trgu visokokakovostnega dostopa na fiksni lokaciji ter z domnevnimi kršitvami regulatornih odločb, izdanih s strani Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, z domnevno zlorabo prevladujočega položaja in sklepanja omejevalnih sporazumov v obliki oblikovanja nestroškovnih cen posameznih veleprodajnih storitev (kršitev obveznosti zagotavljanja gospodarske ponovljivosti, izvrševanje politike cenovnih škarij), z domnevnimi kršitvami obveznosti enakopravne obravnave in z domnevnim oblikovanjem nepoštenih poslovnih pogojev.

 

Telekom Slovenije, d.d., posluje v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji in bo tekom postopka dokazal, da je tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen.

Objava bo dostopna tudi na spletnih straneh družbe (www.telekom.si), in sicer za obdobje najmanj 5 let.

Uprava Telekoma Slovenije, d.d.

Datum: 03.03.2021

 

T-2 s tožbo nad Telekom Slovenije

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme: Telekom Slovenije Datum: Sreda, 3. marec 2021  Vir: TUKAJ

Družba T-2 je tožbo proti Telekomu Slovenije vložila zaradi domnevno protipravnih ravnanj slednjega pri ponujanju veleprodajnih storitev, so danes pojasnili v T-2. “S tožbo T-2 uveljavlja škodo zaradi previsokega zaračunavanja veleprodajnih storitev in posledično izgubljenega dobička zaradi nedoseganja rasti števila naročnikov,” so navedli.

V Telekomu Slovenije so v torek razkrili, da so od Okrožnega sodišča v Ljubljani prejeli tožbo T-2. Slednji zahteva plačilo navadne škode v višini 12,2 milijona evrov, plačilo izgubljenega dobička v višini 35,8 milijona evrov ter ugotovitev neobstoja terjatev 1,8 milijona evrov s pripadki. Nastalo škodo naj bi T-2 utrpel v obdobju od 1. septembra 2018 do 31. julija lani.

V T-2 so danes v sporočilu za javnost pojasnili, da s tožbo uveljavljajo škodo zaradi zlorabe prevladujočega položaja in kršenja regulatornih odločb Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos). Škoda naj bi nastala zaradi previsokega zaračunavanja veleprodajnih storitev in posledično izgubljenega dobička zaradi nedoseganja rasti števila naročnikov.

Trenutna vrednost tožbenega zahtevka znaša več kot 50 milijonov evrov, a ker Telekom Slovenije s kršitvami nadaljuje, vrednost zahtevka za povračilo škode iz meseca v mesec narašča, so dodali.

"Telekom Slovenije je nekatere veleprodajne storitve obračunaval po nerazumno visokih cenah, kar je v nadzornih postopkih ugotovil tudi Akos, to pa se je pri njegovih konkurentih odrazilo v manjši rasti števila novih in izgubi potencialnih naročnikov," so zapisali v T-2.

V nasprotju s pravnim redom je Telekom Slovenije oblikoval ponudbo o dolgoročnem zakupu in svoj prevladujoč položaj zlorabil tudi z zagotavljanjem bistveno nižjih veleprodajnih cen enemu od operaterjev, ki je na trgu lahko ustrezno prilagodil tudi svoje maloprodajne cene. Na ta način mu je protipravno omogočil, da je od septembra 2018 dalje nelojalno konkuriral na trgu in posledično občutno povečal število svojih naročnikov, so prepričani v T-2.

Omenjeno podjetje je Telekom zaradi teh dejanj tudi prijavilo Agenciji za varstvo konkurence (AVK).

Kadrovske rošade v državnih podjetjih

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz oddaje TV Dnevnik TV Slo1 ob 19.00 ure dne 26.02.2021 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

V letu pred parlamentarnimi volitvami bo, kot kaže zelo pestro v državnih podjetjih. Po naših informacijah bodo kmalu kadrovske menjave v Pošti Slovenije in Telekomu. Spremembe se obetajo tudi drugih družbah. Iztekajo se namreč mandati nadzornikov v Luki Koper in nekaterih zavarovalnicah. Vesna Zadravec.

VESNA ZADRAVEC (novinarka) Že prihodnji teden bo, po naših informacijah, Slovenski državni holding sklical skupščino Pošte Slovenije in zamenjal nadzorni svet družbe. Odpoklicu nadzornikov bo sledila menjava uprave. Za zdaj je načrt razrešitev dolgoletnega predsednika uprave Pošte Slovenije Borisa Novaka, če ne bo odstopil sam, saj izpolnjuje pogoje za upokojitev. Za njegovega naslednika se omenja Cvetka Sršena, direktorja poslovne enote Pošte Slovenije v Celju.

Menjavam na pošti bodo sledile kadrovske rošade na državnem Telekomu, ki je tarča vsakokratne vlade. Po imenovanju štirih predstavnikov nadzornega sveta januarja letos, naj bi bil teren vendarle pripravljen za menjavo uprave pod vodstvom Tomaža Seljaka. Za vrh Telekoma se omenjajo Marko Tišma, neizvršni direktor DUTB-ja, sicer blizu stranki SMC, Marko Pogačnik poslanec SDS-a, ter Tomaž Jontes, ki naj bi imel podporo Nove Slovenije. Telekom je pred velikimi izzivi, med njimi nakup frekvenčnih pasov za uvedbo 5G tehnologije. Namesto tega so v ospredju zopet kadrovske menjave.

 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije) Ob 653 milijonih, ki jih planira letos prihodkov, nekaj čez 210 milijonov EBITDE, 30 milijonov čistega dobička, planira investicije kar v višini 203 milijone, kar je po našem zelo optimistično, tako da, če že razmišljajo, je potrebno razmišljati o članih uprave v Telekomu, ki bodo, bom rekel, pospešili posel.

Telekom Slovenije s štirimi novimi nadzorniki

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, Telekom Slovenije  Datum: Četrtek, 21. januarja 2021 Vir objave: TUKAJ

 

Skupščina Telekoma Slovenije je za člane nadzornega sveta imenovala Iztoka Černošo, Aleksandra Igličarja, Marka Kerina in Radovana Cerjaka ter iz nadzornega sveta odpoklicala Igorja Rozmana.

Skupščina, na kateri je bilo prisotnega 77,41 odstotka kapitala z glasovalno pravico, je Rozmana, ki je bil imenovan avgusta 2019, s potrebno tričetrtinsko večino odpoklicala z današnjim dnem.

Černoša, Igličar, Kerin in Cerjak, ki so dobili med 94- in 95-odstotno podporo prisotnih delnic, bodo štiriletni mandat začeli 22. januarja letos. V prvotnem sklicu je bil za nadzornika predlagan Boštjan Koler, ki pa je odstopil od kandidature, zato je Slovenski državni holding (SDH) v nasprotnem predlogu predlagal Černošo, sicer direktorja v družbi 2TDK. Kot je razvidno iz gradiva za skupščino, je bil glavni razlog odstopa omenjenih treh članov ta, da je med člani nadzornega sveta prišlo do sporov in nezaupanja, ki jih ni bilo mogoče razrešiti med samimi člani nadzornega sveta.

Spori in nezaupanje pa se očitno ne navezujejo zgolj na tri člane, ki so odstopili. Zaradi tega je posledično prišlo do situacije, ko nadzorni svet zaradi notranjih nesoglasij ne more več izvajati primernega nadzora nad poslovanjem družbe, so zapisali. Skupščina je prav tako s potrebno tričetrtinsko večino sprejela spremembe statuta. Po novem bo devetčlanski nadzorni svet sklepčen, če bo pri sklepanju navzočih vsaj šest članov, od tega štirje predstavniki delničarjev in dva predstavnika delavcev. Ne glede na to bo lahko nadzorni svet odločal tudi brez predstavnikov delavcev, če ti ne bodo imenovani ali če bo nadzorni svet s posebnim sklepom ugotovil, da so bili predstavniki delavcev pravilno in pravočasno vabljeni na sejo, a se seje niso udeležili.

 

Na 32. skupščini delničarjev Telekoma Slovenije delničarji potrdili prenovljen Statut in izvolili 4 nove nadzornike

Na 32. skupščini delničarjev družbe Telekom Slovenije, d.d., ki je bila sklicana na zahtevo SDH je bilo prisotno 77,74 % osnovnega kapitala, Rajko Stanković predsednik Društva MDS pa je na skupščini zastopal delničarje, ki so skupaj lastniki 64.635 delnic oz. 1,29 % prisotnega kapitala. Skupščina je potekala v dvorani na gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaradi zagotavljanja ustreznih pogojev za preprečevanje morebitnih okužb s COVID 19. Skupščina je sprejela spremembe statuta in čistopis statuta družbe. Skupščina je tudi odpoklicala enega člana nadzornega sveta Telekoma Slovenije in imenovala štiri (4) nove člane nadzornega sveta Telekoma Slovenije.

 

Ljubljana, 21.01.2020

 

SPREJETE SPREMEMBE STATUTA IN ČISTOPIS STATUTA

 

Skupščina je najprej odločala o spremembah statuta s katerimi se natančneje določajo pogoji za položaje v upravi ter uvaja »mandatarski sistem«, pri sestavljanju uprave. Natančneje je sedaj v statutu tudi določena sklepčnost nadzornega sveta. Po novem bo devetčlanski nadzorni svet sklepčen, če bo pri sklepanju navzočih vsaj šest članov, od tega štirje predstavniki delničarjev in dva predstavnika delavcev.

Ne glede na to bo lahko nadzorni svet odločal tudi brez predstavnikov delavcev, če ti ne bodo imenovani ali če bo nadzorni svet s posebnim sklepom ugotovil, da so bili predstavniki delavcev pravilno in pravočasno vabljeni na sejo, a se seje niso udeležili.

Prav tako, pa je v statutu zapisan možnost izvedbe virtualnih skupščin na daljavo ter pogoje za to.

Skupščina je po sprejemu sprememb statuta, sprejela tudi čistopisa statuta družbe Telekom Slovenije, d.d.

 

Čistopis statuta Telekoma Slovenije sprejetega dne 21.01.2021 si lahko ogledate TUKAJ.

 

ODPOKLIC  IN IMENOVANJE NOVIH ČLANOV NADZORNEGA SVETA

 

Na predlog SDH je bil Igor Rozman odpoklican z mesta člana nadzornega sveta. Nato pa so bili izvoljeni 4 novi člani nadzornega sveta in sicer:

  • Iztok Černoša, ki trenutno opravlja funkcijo direktorja na državnem 2TDK. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva in ima izkušnje z vodenjem investicijskih in infrastrukturnih projektov s področja gradbeništva ter projektov  s področja kohezijskih projektov.
  • Aleksander Igličar, ki je predavatelj na Katedri za računovodstvo in revizijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in v preteklosti član več revizijskih komisij.
  • Marko Kerin, ki je vodja službe za spremljanje in nadzor medsebojnega poslovanja družb skupine Slovenske železnice ter vodja projekta za vzpostavitev nabavnega kontrolinga Slovenskih železnic;
  • Radovan Cerjak, ki je odvetnik iz Odvetniške pisarne Radovan Cerjak.

 

Sprejete sklepe na 32. skupščini Telekoma Slovenije, d.d, si lahko ogledate TUKAJ.

 

LETOS BO ŠE ENA SKUPŠČINA DELNIČARJEV DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE

 

Januarja o novih nadzornikih

Medij: Delo  Avtorji: N.G.  Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 19. december 2020 Stran: 18

Skupščina Telekoma Januarja o novih nadzornikih Delničarji Telekoma Slovenije bodo na skupščini 21. januarja odločali o razrešitvi nadzornika Igorja Rozmana ter imenovanju štirih novih nadzornikov Boštjana Kolerja, Aleksandra Igličarja, Marka Kerina in Radovana Cerjaka. Zahtevo za sklic skupščine je podal Slovenski državni holding (SDH). 

 

Z imenovanjem novih nadzornikov bodo delničarji popolnili nadzorni svet. Spomnimo, ko so iz njega odstopili Aleš Šabeder, Barbara Cerovšek Zupančič in Bernarda Babič, je okrožno sodišče imenovalo nadomestne nadzornike Kolerja, Dimitrija Marjanoviča in Štefana Belingarja. Boštjan Koler, sicer član uprave SDH, tako ostaja v nadzornem svetu. Aleksander Igličarje predavatelj na katedri za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti. Marko Kerin je vodja službe za spremljanje in nadzor medsebojnega poslovanja družb skupine Slovenske železnice. Radovan Cerjak je odvetnik.

 

Zbor delničarjev bo odločal tudi o spremembi statuta družbe, po katerem bi uvedli mandatarski sistem oblikovanja uprave Telekoma Slovenije. Ta predvideva, da nadzorni svet na predlog predsednika uprave imenuje preostale člane uprave. 

Telekom Slovenije

Datum skupščine: 
21.01.2021 - 12:00
Naslov: 
v Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča, Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Spremembe in dopolnitve statuta. Odpoklic in imenovanje članov nadzornega sveta.
Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.