Sava

NPU se je zakopala v sporne posle v Bernardinu

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 21. 10. 2014 Stran: 4

Prelivanje denarja Stane Valant trdi, da mu neupravičena pripisujemo izčrpavanje Hotelov Bernardin

Portorož - Pri preverjanju spornih poslov, povezanih s Hoteli Bernardin, so kriminalisti opravili že precej dela. Na generalni policijski upravi so nam včeraj potrdili, da Nacionalni policijski urad in policijska uprava Ljubljana vodita predkazenski postopek v zvezi z gospodarskim kaznivim dejanjem. Za kakšne sporne posle je šlo, nam niso odgovorili.


Iz neuradnih virov so potrdili, da gre za skoraj vse tiste posle, ki naj bi jih po zahtevi malih delničarjev revidirali v družbi Ernst & Young, o čemer smo že poročali. V letih 2009, 2010 in 2011 so hoteli Bernardin družbam, povezanim z NFD Holdingom (NFD DZU, Daimond, Maksima Invesl, Bernardin Arkade, Fidina, CBH, Finetola) namenili za najmanj 14,97 milijona evrov, čeprav bi ta denar morali porabiti za lastno poslovanje ali razdolževanje. V istem obdobju so opravili za 17,4 milijona evrov slabitev. Tako so morali Hoteli Bernardin kupovati delnice podjetij, povezanih z NFD Holdingom, bili so porok tem družbam za najetje kreditov, posojali so jim denar, jih po nepotrebnem dokapitalizirali (saj se s tem ni prav nič izboljšala hotelska dejavnost). Problem počasnosti preiskav teh poslov je, da bodo posamezni posli kmalu zastarali (glede odškodninske in kazenske odgovornosti). Zastaralni rokjepetlet.

Kdo je zares odločal

Kriminalisti prečesavajo sporne posle v Hotelih Bernardin

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 10. 2014 Stran: 9

TURIZEM

Medtem ko se revizorji podjetja Ernst & Young šele pripravljajo na začetek posebne revizije, kriminalisti ljubljanske policijske uprave in Nacionalnega preiskovalnega urada že več mesecev preiskujejo nekatere domnevno sporne posle v Hotelih Bernardin.


Zaradi suma zlorabe položaja in pravic ter oškodovanja družbe kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) že več mesecev preiskujejo nekatere domnevno sporne posle v Hotelih Bernardin, ki so zlasti zaradi številnih zgrešenih finančnih naložb iz preteklosti danes prisiljeni v prodajo svojih hotelov.

Na NPU so nam potrdili, da v družbi, ki se ukvarja s hotelirstvom in ima sedež v Portorožu, poteka predkazenski postopek v zvezi z gospodarskim kaznivim dejanjem. Kot so še dodali, v enem segmentu predkazenski postopek vodi tudi ljubljanska policijska uprava. Kaj natančno preiskujejo in zoper koliko oseb vodijo postopek, na NPU zaradi varovanja interesa predkazenskega postopka niso želeli komentirati. Do začetka leta 2012 je Hotele Bernardin sicer vodil Čedomil Vojnič, upravni odbor pa Stanislav Valant, ki je bil po razrešitvi s položaja predsednika uprave NFD Holdinga razrešen tudi iz Hotelov Bernardin.

Razprodaja Slovenije

Medij: Delo Avtorji: Kos Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 20. 10. 2014 Stran: 9

Tretja faza privatizacije Ker so se tajkunske koncentracije lastništva in razvoj podjetij financirali predvsem s posojili, je slovensko gospodarstvo na kolenih. V naše družbe z velikimi koraki že vstopajo tujci. Hrvati jih kupujejo strateško, s podporo svojih politikov.


Certifikatni privatizaciji in prehodu z družbene na zasebno lastnino pred dobrimi dvajsetimi leti je sledila druga faza privatizacije, proces prerazporejanja in koncentracije lastništva, ki so ga zaznamovale številne tajkunske zgodbe. Prerazporejanje lastništva je spremljala kopica nepravilnosti, tudi zaradi pomanjkljivih predpisov in odsotnosti ustreznega nadzora, poudarjajo pri Društvu malih delničarjev Slovenije. Z razdelitvijo certifikatov smo Slovenci postali lastniki približno 40 odstotkov podjetij, nato pa je dobršen del prebivalstva svoje delnice prodal. Kupci so bili pogosto vodilni v družbi, ki so odkup izvedli predvsem s posojili; s temi se je večinoma financiral tudi razvoj podjetij, ki so zdaj prezadolžena.

Po zadolženosti v vrhu

Revizija izčrpavanj Hotelov Bernardin

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 10. 2014 Stran: 9

Sporno poslovanje Lastniki iz Hotelov Bernardin menda neupravičeno pobrali vsaj 15 milijonov evrov

Portorož - Mali delničarji so 'prepričani; di §8 predstavniki velikih lastnikov izčrpavali Hotele Bernardin in s tem škodovali poslovanju hotelske družbe. Zato sta Triglav naložbe in Zvon ena holding v stečaju zahtevala revizijo posameznih poslov za pet let, in to z revizijsko družbo Ernst & Young, in ne z Deloitte, kot so predlagali večinski lastniki. Pri izbiri revizorja jim je pritrdilo tudi višje sodišče v Kopru.


Mali delničarji so že na majski skupščini zahtevali pregled poslov, ki jih je imela družba Hoteli Bernardin s predstavniki večinskih lastnikov oziroma z njimi povezanimi družbami. Večinski lastniki so se s takšno dodatno točko dnevnega reda skupščine strinjali, a so vztrajali in sprejeli sklep, da bi te posle pregledala družba Deloitte, ki tudi sicer pregleduje poslovanje Hotelov Bernardin, NFD in Save. Zato se je začela izpodbojna tožba, ki jo je septembra potrdilo višje sodišče in privolilo v logiko malih delničarjev, da revizije ne more opraviti ista družba, ki tudi sicer pregleduje poslovanje Hotelov Bernardin in njenih večinskih lastnikov.

Začenja se povezovanje razdrobljenih bank

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 08. 2014 Stran: 6

Povezovanje bank, od pripojitev do prevzemov, ni enostaven proces. Evropske banke bodo svoje načrte širitve naredile šele po rezultatih stresnih testov

Abanka in Banka Celje, obe v državni lasti, naj bi do konca leta pripravili vse potrebno za združitev. Potem naj bi sledila prodaja. Tako naj bi po neuradnih podatkih zahtevali v Bruslju, kjer naj bi v kratkem dali soglasje k državni pomoči za Abanko, za Banko Celje, kije vlogo za državno pomoč poslala konec aprila, pa naj bi si še vzeli čas za premislek. V Slovenskem državnem holdingu združevanja niso želeli komentirati, iz ministrstva za finance so odgovorili, da procesov, ki so v teku, ne komentirajo.

Povezovanje bo nujno

Aprila je finančni minister Uroš Čufer pretrgal več kot desetletje dolgo jaro kačo povezovanja Gorenjske banke in Abanke, ko je napovedal povezovanje Abanke z Banko Celje. Kako se bo v prihodnje razvijala Gorenjska banka, ki ji je Banka Slovenije določila rok za dokapitalizacijo do konca leta, v banki ne razkrivajo. "O morebitnih povezavah ali konkretnih napovedih je še prezgodaj govoriti, se pa strinjamo, da je konsolidacija slovenskega bančnega sistema potrebna," so odgovorili v službi za odnose z javnostmi v Gorenjski banki. Po neuradnih podatkih naj bi se za banko zanimali štirje interesenti, a je doslej šlo le za ogledovanje.

Sava

Datum skupščine: 
29.04.2014 - 10:00
Naslov: 
v kongresni dvorani Livada v Hotelu Livada Prestige v Termah 3000, Kranjčeva 12, 9226 Moravske Toplice.
Status: 
arhivirana

Bo državi tokrat uspela vrnitev glasovalnih pravic?

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 02. 2014 Stran: 8

Prevzemna zakonodaja

Državi se morda le obeta vrnitev glasovalnih pravic v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana ali Telekomu Slovenije. Gospodarsko ministrstvo je namreč spisalo nov predlog sprememb zakona o prevzemih, ki bi državi omogočil, da znova pridobi možnost za glasovanje na skupščinah družb, v katerih je izgubila glasovalne pravice. V skladu s predlogom bi morala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) državi glasovalne pravice vrniti že, če bi ta svoj delež znižala na enak delež, ki ga je imela pred uvedbo postopka ATVP. Objava prevzemne ponudbe ali znižanje deleža pod prevzemni prag namreč ne bi bila več edina pogoja za vrnitev glasovalnih pravic, saj bi mednje uvrstili še »znižanje glasovalnih pravic na delež, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo«.

Spomnimo, da zakon o prevzemih leta 2006 lastnikom družb, ki so ob uveljavitvi zakona že presegali 25-odstotni prevzemi prag, ni odvzel glasovalnih pravic, a le, ce ti v prihodnje svojega deleža niso povečevali. Za zaplet sta v letih 2010 in 2011 poskrbeli Luka Koper in Nova KBM, ki sta kupili delnice nekaterih državnih podjetij (tudi Save, Petrola, Pozavarovalnice Sava). Državni lastniki so bili postavljeni pred odločitev, ali objavijo prevzemno ponudbo, zmanjšajo delež pod prevzemni prag ali pa tvegajo odvzem glasovalnih pravic ATVP. Zgodilo se je slednje. Po dvigu prevzemnega praga na 33 odstotkov se je država v nekaterih podjetjih ukrepu varuha trga ognila, še vedno pa je brez glasovalnih pravic v Aerodromu Ljubljana, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav, Novi KBM in Abanki Vipa. Obe banki je država z nedavnimi dokapitalizacijami sicer podržavila, medtem ko bi ji nov predlog sprememb zakona o prevzemih v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in Telekomu Slovenije, ki ga država sicer že prodaja, glasovalne pravice vrnil. Dobili bi jih že, če bi bil delež znova tak ali nižji, kot je bil pred spornimi nakupi delnic v letih 2010 in 2011. Po predlogu sprememb zakona bi morala AT-VP še ugotoviti, da so nastopila nova dejstva, izdati novo odločbo in lastnikom odvzete glasovalne pravice vrniti oziroma ugotoviti, da je »mirovanje glasovalnih pravic prenehalo«. S spremembo zakona bi »povozili« tudi odločitev vrhovnega sodišča, kije odločbe ATVP potrdilo.

Na slabo banko tudi Južna, Gantar, Zupanc, Avtotehna...

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 01. 2014 Stran: 1

Gospodarstvo / Sanacija bank

Pod okrilje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) se seli domala celotna domača finančna industrija. Prenosi bodo razkrili razsežnosti kreditiranja. Izpostavljenost treh državnih bank do menedžerskih družb lani tik pod milijardo evrov.


Razkrivamo seznam finančnih holdingov in menedžerskih družb, katerih posojila sta NLB in Nova KBM že prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), za njima pa bo to spomladi naredila še Abanka. Bruto izpostavljenost treh bank, ki jih je decembra dokapitalizirala država, do teh družb je še lani skupno znašala skoraj milijardo evrov. To je enako skoraj polovici denarnega vložka, ki ga je država decembra namenila za pokritje kapitalske luknje v treh bankah (2,11 milijarde evrov).

Zdaj je dokončno jasno, da bosta pod okriljem DUTB, tako imenovane slabe banke, po novem tudi oba holdinga Vizija iz kroga Darij a Južne. Njegovi skupini Perspektiva bo že konec letošnjega leta zapadlo za približno 130 milijonov evrov posojil. Teh po naših informacijah tri državne banke do lani tako rekoč niso slabile. Na seznamu prenesenih terjatev sicer ni krovnega podjetja Perspektiva FT, prek katerega Južna obvladuje svoj poslovni sistem. Na njem pa je mogoče najti KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar, in družbe iz zdaj že nekdanjega omrežja Probanke. Gre za Avtotehno, ki je do NLB in Abanke skupno izpostavljena za več kot 46 milijonov evrov, in Zlato Moneto II, sicer 7,3-odstotno lastnico Perutnine Ptuj.

Kdo vse gre na slabo banko

S seznama je mogoče razbrati, da NLB in NKBM na slabo banko prenašata domala vse komitente iz domače finančne industrije. Poročali smo že, da so med njimi ACH, ki se je z DUTB že dogovoril o moratoriju za odplačilo glavnic posojil, DZS, Istrabenz, Sava, podjetja iz kroga NFD in številni propadli holdingi: cerkvena Zvon Ena in Zvon Dva, Center Naložbe Boška Šrota, Poteza Naložbe Branka Drobnaka in CG Invest, nekoč Aktiva Naložbe Darka Horvata, ki samo trem državnim bankam dolguje 54 milijonov evrov. Toda na seznamu so tudi nekateri manjši poslovni sistemi in podjetja. Med njimi PSZ Darka Zupanca, ki se z bankirji že leto dni dogovarja o dolgoročnem reprogramiranju okoli 70 milijonov evrov posojil (od teh je 16 milijonov evrov pri NLB), in družba Finea, nekoč v lasti Miklavža Borca, kije bila tesno poslovno povezana z NKBM v času, ko jo je vodil Matjaž Kovačič.

Prav tako sta na seznamu podjetje Opus Invest, ki je v lasti nekdanjega prvega moža Šrotovega Infond Holdinga Matjaža Rutarja in njegove soproge, in Agroservis Borivoja Laloviča, dolgoletnega Šrotovega partnerja pri delniških poslih. Bruto izpostavljenost prvega do NLB je lani znašala pet milijonov evrov. DUTB bo nase prevzela tudi terjatve bank do nekaterih podjetij, prek katerih so menedžerji lastninili družbe: Alpine Holdinga, Primorje Holdinga, Profectusa, prek katerega je krog Romane Pajenk obvladoval Medaljon in povezana podjetja, Derme in Cegrada, ki sta v lasti nekdanjih menedžerjev CM Celja... Kot je znano, naj bi bilo merilo za prenos na DUTB zamuda komitenta s plačevanjem obveznosti, ki mora biti daljša od 90 dni, in bonitetna ocena podjetja v višini C ali manj.

Iz podatkov, ki smo jih v zadnjih tednih zbrali v uredništvu Dnevnika, je mogoče potegniti več ugotovitev. Najprej, da je prav kreditiranje domače finančne industrije v pomembni meri pripomoglo k težavam treh državnih bank. Skupna izpostavljenost NLB, NKBM in Abanke do podjetij, ki so se ukvarjala s finančnimi naložbami, je septembra lani znašala dobrih 954 milijonov evrov. Gre za bruto znesek brez upoštevanja slabitev, ki so jih banke pred tem opravile že same. Za primerjavo: pregled premoženja (AOR) v omenjenih treh bankah je odkril kapitalsko luknjo v višini 2,11 milijarde evrov. Spomnimo, ta znesek je država zakrpala z denarnim vložkom, dodatnih 660 milijonov evrov pa je za stabilnost bančnega sistema v NLB in NKBM že vložila v obliki obveznic.

Uradnih podatkov o tem, po kolikšni ceni DUTB od NLB, Nove KBM in Abanke odkupuje posamezne terjatve, ni. Po naših informacijah pa je ena od dveh največjih državnih bank te terjatve v povprečju prenašala z diskontom v višini okoli 80 odstotkov. To pomeni, daje za bruto terjatev v višini milijona evrov prejela okoli 200 tisočakov. Če to formulo prenesemo na vse tri banke, ki so ali še bodo terjatve prenašale na DUTB, bo ta zanje skupno odštela približno 190 milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da ne gre za natančen izračun, ampak le za oceno, ker je verjetnost vračila posojila odvisna tako od zavarovanj kot od komitentov samih. Prav tako za zdaj ni jasno, kolikšna bo končna izguba, ki jo bomo davkoplačevalci utrpeli zaradi 954-milijonskega kreditiranja.

Širša gospodarska škoda nespametnega kreditiranja

Računi za leto 2014 že prihajajo

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 12. 2013 Stran: 9

Trgovska družba Merkur, proizvajalec komponent za avtomobilsko industrijo Cimos, letalska družba Adria Air ways, telekomunikacijska družba T2, finančni holdingi DZS, Sava, Istrabenz, ACH, Zvon Ena in Zvon Dva (v stečaju), gradbena podjetja Primorje, SCT in Vegrad, ki so prav tako v stečaju, pa družba Grep, ki je v Ljubljani gradila športni park Stožice, so v prvem paketu podjetij, katerih dolgove so banke pred prazniki prenesle na slabo banko, ki se uradno imenuje Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Med največjimi upnicami naštetih podjetij sta bili največji državni banki Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova kreditna banka Maribor (NKBM).

Preneseni sveženj, vseh bo pet, je vreden 1,1 milijarde evrov, prenosi pa bodo predvidoma končani do aprila 2014. Slaba banka bankam v zameno za slabe terjatve izda obveznice, za poplačilo katerih jamči davkoplačevalec. NLB je tako za prvi sveženj dobila za 622 milijonov evrov, NKBM pa za 390 milijonov evrov obveznic z dve- in triletno ročnostjo, ki so na Ljubljanski borzi začele kotirati v tem tednu.

Delničarji bank z dolgimi nosovi

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 12. 2013 Stran: 3

Ljubljana - Dobrih 500 milijonov evrov bodo k sanaciji NLB, NKBM in Abanke prispevali tudi njihovi delničarji in lastniki podrejenih bančnih obveznic. S podržavljanjem teh treh bank je bilo razlaščenih skoraj sto tisoč delničarjev, praznih rok pa je ostalo tudi približno 2000 lastnikov podrejenih obveznic, zato je mogoče slišati kritike o nepravičnosti.

Pomisleki se pojavljajo še zlasti glede NKBM, v katero so mali delničarji leta 2007 vložili svoje prihranke. Predsednik združenja malih delničarjev Rajko Stankovič je že v sredo opozoril, da so bih zavedeni pri vlaganju v banko.

Da morajo breme sanacije nositi tudi delničarji in podrejeni upniki je za odobritev državne pomoči bankam od 1. avgusta zahtevala evropska komisija. Ta pomoči ne dovoljuje, dokler lastniški kapital ter podrejeni dolžniški instrumenti v celoti ne prispevajo k pokritju izgub. Pri tem velja, da noben upnik ne sme utrpeti večje izgube, kot ce bi sla banka v stečaj, kar bi se lahko zgodilo. Tudi v tem primeru bi delničarji in lastniki podrejenih instrumentov izgubili vse.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.