Sava Re

Medij: Večer Avtorji: J. Z.,Vidic Ivan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 04. 2012 Stran: 8

Prevzemni prag naj bi s 25 odstotkov dvignili na tretjino glasovalnih pravic. Novela zakona o prevzemih naj bi spodbudila trg kapitala, vlado pa najbolj zanima dotok svežega, tujega kapitala

Vlada v državni zbor pošilja novelo zakona o prevzemih in predlaga nujni postopek pri sprejemu. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je pojasnil, da vladni predlog zvišuje prevzemni prag s sedanjih 25 odstotkov na tretjino deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi, s tem pa naj bi bila višina prevzemnega praga primerljiva z rešitvami v drugih državah EU. Slovenija po pojasnilih ministra s sedanjim 25-odstotnim prevzemnim pragom bistveno odstopa od rešitev v drugih državah članicah povezave, saj ima, razen Madžarske, najnižji prevzemni prag. Žerjav je naštel, da imajo Avstrija, Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska 30-odstotni prag, Poljska in Slovaška pa 33-odstotnega.

"Vlado pri tem najbolj zanima dotok svežega, tujega kapitala, je povedal minister in dodal, da z novelo vlada odpravlja tudi pomanjkljivost, "ki se je nehote prikradla v veljavni zakon", ko za prekrške ni mogoče kaznovati posameznikov. Novela tako določa pravno podlago, na podlagi katere bi lahko agencija za trg vrednostnih papirjev za prekrške kaznovala tudi posameznike. Žerjav je še zatrdil, da je novela usklajena s kvalificiranimi deleži o pridobitvi vrednostnih papirjev, denimo z zakonom o bančništvu.

Prag naj bi bil ovira

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 13. 04. 2012 Stran: 15

V Ljubljani je bilo s Krko včeraj za milijon evrov poslov, v Varšavi z njo niso trgovali

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je vzela glasovalne pravice državnim lastnikom novomeške Krke. Gre za serijo postopkov odvzema glasovalnih pravic v družbah, ki ga je »zakuhal« broker Luke Koper.

Spomnimo, Luka Koper oziroma upravljavec njenih sredstev je kot portfeljsko naložbo kupil več delnic slovenskih podjetij, s tem pa je kršil zakon o prevzemih. Ta povezanim lastnikom (državi) prepoveduje dokupovanje delnic.

Lastnikov Žugljeva palica ne skrbi preveč

Tokrat je ATVP glasovalne pravice v Krki prepovedal uresničevati Sodu, Kadu, Luki Koper, Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in KBM Fineku. Lastnikov, ki imajo okoli 27 odstotkov Krke, po naših informacijah Žugljeva odločba ne skrbi preveč. Oziroma kot pravi Tomaž Kuntarič s Soda (ta ima skoraj 15 odstotkov Krke): »Uporabili bomo ustreznapravna sredstva, torej bomo vložili tožbo na vrhovno sodišče, poleg tega pa je v pripravi sprememba zakonodaje.«

Na spremembo prevzemne zakonodaje računajo tudi v Luki Koper, kjer z Žugljevo odločbo uradno še niso seznanjeni. Nova prevzemna zakonodaja naj bi zvišala prevzemni prag.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 04. 2012 Stran: 9

ATVP ukrepa Agencija uresničila napoved in kaznovala zaradi usklajenega delovanja državnih lastnikov

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj presenetila z ostrim ukrepanjem zoper kršitelje prevzemne zakonodaje; na samem začetku skupščinske sezone je državnim lastnikom Krke zaradi usklajenega delovanja in preseganja prevzemnega praga prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic.

Brez glasovalnih pravic v Krki so ostali Sod, Kad, Luka Koper, Zavarovalnica Triglav, KBM Fineko in Aerodrom Ljubljana; ti skupaj obvladujejo 27,4 odstotka Krke, ki je pred dnevi s svojo delnico začela kotirati na Varšavski borzi.

Odvzem glasovalnih pravic je najbolj oster ukrep, s katerim lahko agencija kaznuje delničarja, saj na skupščini ne more odločati o svojem premoženju (lahko pa vlaga nasprotne predloge). Pri tem ne gre pozabiti, da novomeška Krka ni edina družba, v kateri je glavni nadzornik kapitalskega trga zaradi suma kršitev iz leta 2007 začel postopek odvzema glasovalnih pravic.

V tem hipu ima ATVP odprte (ne pa še končane) postopke v devetih družbah; v Krki je že odločil, odprti pa ostajajo še v Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM.

To bi lahko pomenilo, da bo država v prihajajočih tednih ostala brez glasovalnih pravic v še kateri pomembni domači delniški družbi in da bodo o njihovi usodi odločali manjšinski delničarji.

Han: Zakon o prevzemih je treba spremeniti

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 04. 2012 Stran: 23

Ljubljana - Manj kot dva tedna po javni pobudi direktorja AT-VP Damjana Žuglja za spremembo zakona o prevzemih je ministrstvo za razvoj in tehnologijo pod vodstvom Radovana Žerjava pripravilo predlog za zvišanje prevzemnega praga iz trenutnih 25 na 33,33 odstotka. Pri predlagani spremembi so na ministrstvu upoštevali tudi dejstvo, da ATVP zaradi kršitve zakona vodi vrsto postopkov, med drugim proti državi, ki pa jih očitno ne bo mogla končati. Zaradi tega je ministrstvo vpredlog vključilo določilo, da vprimeru zaustavljenih postopkov zaradi spremembe prevzemnega praga vsaka stran krije svoje stroške.

V primeru, da bi vlada podprla dvig, bi se avtomatično rešila postopkov ATVP v Luki Koper, NKBM, Krki, Savi in Pozavarovalnici Sava, medtem ko bi morala denimo v Aerodromu Ljubljana prodati le manjši paket delnic. Žugelj je sicer že konec decembra lani napovedal, da bo postopke proti državi predvidoma končal že do konca marca, a za zdaj ATVP ni poslala še nobene nove odredbe. Da bi bil njihovpredlog motiviran s postopki, ki jih vodijo proti državi, na ATVP zanikajo, a ob enem priznavaj o, da njihov predlog z njimi časovno sovpada.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 22. 03. 2012 Stran: 21

Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj je z včerajšnjo javno pobudo za zvišanje prevzemnega praga s trenutnih 25 odstotkov na 33,33 odstotka državi ponudil rešilno bilko, kako naj se izogne izgubi glasovalnih pravic v več pomembnih borznih družbah.

Žugljeva pobuda sicer časovno sovpada prav z aktualnimi postopki, ki jih ATVP trenutno vodi proti državi. Zaradi delniških poslov, ki sta jih Luka Koper in Nova KBM sklenili v letih 2006 in 2007, se pravi v času prve Janševe vlade, državi in z njo povezanim podjetjem namreč grozi, da bodo že v kratkem izgubile glasovalne pravice v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM, v Petrolu pa agencija ne more več sprožiti postopka.

Z zvišanjem prevzemnega praga bi se po ocenah pravnih strokovnjakov država avtomatično izognila izgubi glasovalnih pravic v Krki, Savi in Pozavarovalnici Savi, v Abanki Vipi bi morala državna podjetja prodati zgolj manjši paket delnic, v Aerodromu Ljubljana pa okoli pet odstotkov delnic z glasovalno pravico.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 03. 2012 Stran: 19

Ljubljana - Nadzorni svet Vzajemne je na seji minuli teden imenoval tri članice uprave zavarovalnice in ne le dveh, Milojko Kolar in Katjo Jelerčič, kot so sporočili javnosti. Več virov nam je zatrdilo, da je bila v upravo imenovana tudi Karmen Ponikvar, sicer direktorica Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), čeprav si nekateri, med drugim očitno tudi predsednica nadzornega sveta Aleksandra Podgornik, prizadevajo, da njeno imenovanje ne bi bilo veljavno. Ko smo jo namreč prosili za pojasnila, je dejala, »da podrobnosti glasovanja niso pomembne.«

Do zapleta pri imenovanju Ponikvarjeve je prišlo zaradi interpretacije rezultata glasovanja nadzornikov, zaradi česar so se že obrnili na pomoč zunanjih pravnih strokovnjakov. Za Ponikvarjevo so glasovali trije člani nadzornega sveta, medtem ko sta bila dva proti, dva pa sta bila vzdržana, nam je zatrdilo več virov. Po glasovanju naj bi bili nadzorniki deležni razlage, da je za imenovanje potrebna večina glasov vseh nadzornikov, torej vsaj štirje glasovi. A zakon o gospodarskih družbah določa, da je za veljavnost sklepa potrebna večina oddanih glasov. Tudi statut Vzajemne določa, da sprejema nadzorni svet zavarovalnice sklepe z večino oddanih glasov. Glede na to, da je Ponikvarjeva prejela tri od petih oddanih glasov, je bila torej imenovana v upravo Vzajemne.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2012

Ljubljana - Od tisoč evrov, investiranih na vrhuncu borzne evforije, je delničarjem Intereurope, Luke Koper, Nove KBM, Aerodroma Ljubljana, Pivovarne Laško in Save ostalo manj kot sto evrov, delničarjem številnih holdingov le nekaj centov, medtem ko so zadnja štiri leta še najbolje prebrodili delničarji Cinkarne Celje, Krke in Mercatorja.

Zanimivo je, da gre za družbe, ki imajo že vrsto let stabilno upravo, njihovega poslovanja v času krize niso zaznamovali odpisi zgrešenih naložb, poleg tega so svojim delničarjem v zadnjih letih izplačale tudi za slovenski trg nadpovprečno visoke dividende.

Krka in Mercator sta poleg tega tudi edini pomembnejši družbi na Ljubljanski borzi, ki sta celotno obdobje finančno-gospodarske krize delničarjem vsako leto izplačali več dividend kot leto poprej, delež tujih investitorjev v njunem lastništvu pa je opazneje višji kot pri večini preostalih borznih družb. Izmed 17 analiziranih večjih borznih podjetij leta 2008 dividend ni izplačala edino Sava Re, medtem ko so skozi obdobje finančne krize dividende vsako leto izplačevali le v Krki, Mercatorju, Petrolu, Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Žitu.

Slabše le v Atenah

Od najvišjih vrednosti iz sredine leta 2007 so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižali že za skoraj 80 odstotkov, kar je le nekoliko manj, kot znašajo izgube vlagateljev na atenski borzi. Da bi se tečaji na slovenskem trgu kapitala znova povzpeli na rekordne ravni, bi se morale delnice na Ljubljanski borzi v povprečju podražiti za kar 400 odstotkov, delničarjem Intereurope in Save pa bi pomagala šele rast, ki bi presegala 5000 odstotkov. Bistveno manj, okoli 140 odstotkov, bi za izenačitev z najvišjo doseženo borzno vrednostjo potrebovali delnici Cinkarne Celje in Krke, okoli 230 oziroma 280 odstotkov pa delnici Mercatorja in Iskre Avtoelektrike.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 02. 2012 Stran: 18

Ljubljana - Medtem ko je prva vlada Janeza Janše kadrovski cunami v gospodarstvu začela leta 2005 z menjavami nadzornih svetov na skupščinah največjih borznih družb, bi jo tokrat pri kadrovanju lahko upočasnili postopki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo še iz časov prve Janševe vlade vodi Damjan Žugelj. V prihodnjih tednih je namreč pričakovati nove odločbe, s katerimi bo agencija državi in državnim podjetjem odvda glasovalne pravice v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM.

Spomnimo, prevzemni zakon, sprejet leta 2006 v času vlade Janeza Janše, je državnim lastnikom dovoljeval, da jim v družbah, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag, ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, če svojega deleža ne bi povečali. Toda zaradi manjših delniških poslov Luke Koper in Nove KBM v letih 2006 in 2007, torej spet v času prve Janševe vlade, je ATVP (šele) v začetku lanskega leta državi in njenim podjetjem v devetih borznih družbah (poleg že omenjenih še v Petrolu) zamrznila glasovalne pravice, dokler ne objavijo prevzemne ponudbe ali svojega deleža ne znižajo pod 25-odstotni prevzemni prag. Da bi državo v sedanjih razmerah odrešil objave prevzemov ali prodaje pod prisilo, je državni zbor maja lani sprejel avtentično razlago zakona o prevzemih, s katero so poskušali ATVP onemogočiti, da bi državi odvzela glasovalne pravice. Potem ko je vrhovno sodišče maja lani ugodilo tožbi državnih lastnikov in jim vrnilo glasovalne pravice v Petrolu, je ATVP sprožila ustavni spor zaradi sprejema avtentične razlage zakona in s tem preprečila, da bi država lani glasovala na skupščinah preostalih podjetij. V začetku decembra lani so ustavni sodniki ocenili, da je bila avtentična razlaga prevzemne zakonodaje v nasprotju z ustavo.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 02. 02. 2012 Stran: 5

Pred kratkim sprejeta novela zakona o prevzemih državnim lastnikom podjetij ni prinesla želenega izkupička. Novela namreč ni odpravila nevarnosti, da država in z njo povezani lastniki v devetih pomembnih družbah izgubijo glasovalne pravice. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) namreč proti njim znova vodi postopke.

Zgodba je preprosta in banalna. Zakon o prevzemih je ob uveljavitvi vsem lastnikom, tudi državnim, podaril »jokerja«: če so ob uveljavitvi zakona presegali prevzemni prag, jim ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. A le pod pogojem, da deleža ne povečujejo. Če dokupijo eno samo delnico, tega jokerja izgubijo in morajo objaviti prevzemno ponudbo ali pa delež znižati pod 25 odstotkov.

In prav to se je zgodilo zaradi površnosti nekaterih državnih družb. Te so, ne razmišljajoč o posledicah, trgovale z nekaterimi delnicami in tako državnim lastnikom tega jokerja odvzele NKBM, Krki, Zavarovalnici Triglav, Petrolu, Telekomu Slovenije, Savi, Savi Re, Aerodromu in Abanki. Država je nato poskušala glasovalne pravice državnih lastnikov v teh družbah rešiti z avtentično razlago zakona, a se ATVP s tem ni strinjal. In ustavno sodišče mu je pritrdilo.