Probanka

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 24. feb.. 2017

Razkrivamo vsebino predloga zakona: Pogoj za uveljavljanje odškodnine bo dokazana nepravilnost ukrepa Banke Slovenije.

Ljubljana – Potem ko je upravno sodišče v zadnjih treh letih po tekočem traku zavračalo tožbe bančnih razlaščencev in temu zdaj pritrjuje še vrhovno sodišče, ministrstvo za finance v predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščencev predvideva, da bi morali oškodovani vlagatelji vlagati tožbe prav na upravnem sodišču, smo izvedeli neuradno. Ti so zato ogorčeni. »To je britje norca iz vlagateljev,« je dejal eden od odvetnikov razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic, ki ni hotel biti imenovan. Na ministrstvu za pravosodje menda ocenjujejo, da so predlagane rešitve celo slabše od sedanjih in da dodatno omejujejo pravico do sodnega varstva vlagateljev.

Na ministrstvu za finance vsebine predloga še ne razkrivajo, napovedujejo pa, da ga nameravajo v najkrajšem času posredovati v vladno proceduro. Skladno z določbo ustavnega sodišča bi moral biti zakon, ki naj bi odpravil neustavnost, sprejet v dobrih dveh mesecih.

Do odškodnine v dveh korakih

Čeprav je ustavno sodišče od zakonodajalca zahtevalo le zagotovitev učinkovitega pravnega sredstva za bančne razlaščence, pa ministrstvo za finance po naših informacijah zdaj predlaga postopek v dveh korakih. Najprej bo treba tožiti za nepravilnost izrednega ukrepa Banko Slovenije, šele nato bodo lahko terjali odškodnino.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Pet, 03. feb.. 2017 Stran: 3

Slovesnost ob obletnici uvedbe evra Predsednik Borut Pahor včeraj ni izrekel niti besede v podporo guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu 

Ljubljana - Na za javnost zaprtem srečanju s predsednikom Evropske centralne banke Mariem Draghijem v Banki Slovenije so govorili o vplivu politike obrestnih mer na slabšanje položaja malih bank ter o avtonomnosti, kredibilnosti in odgovornosti centralnih bank. Vprašanj, povezanih s sanacijo bank, niso omenjali. 

Sanacije bank leta 2013 pa se je v svojem govoru ob slovesnosti obletnice uvedbe evra pri nas dotaknil slovenski guverner. »Ponosen sem na vse odločitve, ki smo jih v Banki Sloveniji sprejeli v najbolj kritičnih trenutkih leta 2013. Na kocki je bilo veliko. A stvari smo izpeljali prav - uspelo nam je zajeziti odliv bančnih vlog, stabilizirati bančni sistem tudi z ukrepi, ki so zdaj predmet kritik, gospodarstvo se je stabiliziralo ... Ravnali smo prav in najbolje možno, in ponovno bi ravnal enako kljub vsem kritikam m diskreditacijam, ki postajajo stalnica,« je v nagovoru poudaril Boštjan Jazbec. Morda je kdo pričakoval, da bo o pravilnosti sanacije govoril tudi prvi mož Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, ki je včeraj sicer obiskal Slovenijo drugič, m to potezo je mogoče razumeti tudi kot simbolno podporo slovenskemu kolegu, na katerega letijo kritike predvsem v zvezi z izbrisom podrejencev. A sanacije Draghi ni omenil. 

Niti besede podpore vrhu slovenske centralne banke pa ni bilo slišati od predsednika države Boruta Pahorja, kar nekateri sogovorniki ocenjujejo kot oportunizem, čeprav je predsednik države že pred časom posredno napovedal, da Jazbec, vsaj pod njegovim predsedovanjem, novega guvernerskega mandata ne bo deležen. Dejal je, da namreč vsi, ki so sodelovali v sanaciji bank leta 2013, ne morejo računati na dovolj veliko podporo za ponovno imenovanje v državnem zboru. 

Odpoklica ne bo 

Boštjan Jazbec je sicer včeraj tudi jasno pokazal, da s položaja guvernerja ne glede na kritike, ne namerava predčasno oditi. Tisti, ki morda računajo, da bi lahko bil odpoklican, pa bodo razočarani. Postopek odpoklica guvernerja Banke Slovenije, h kateremu je poslanske skupine vseh strank, pozval predsednik Društva malih delničarjev Rajko Stanković:, namreč ne obstaja in takšnega postopka politiki niti ne morejo sprožiti. Tako so včeraj opozarjali poslanci vseh večjih strank, ki sodelujejo pri kadrovskih odločanjih v mandatno-volilni komisiji, ki jo vodi Mitja Horvat (SMC). Poročali smo, da so možnost odpoklicev lani poslanci celo že uzakonili za župane (ne pa za druge funkcionarje), a je po vetu državnega sveta novost prejšnji teden tudi za župane propadla. 

Guvernerja bi parlament po zakonu lahko razrešil le, če bi to ta sam predlagal, ali če za opravljanje funkcije ne bi več izpolnjeval pogojev, ali bi zagrešil hujšo kršitev. Oboje pa se ugotavlja po postopku, ki ga predpiše Banka Slovenije sama. Stanković je kot vzrok za odpoklic navedel guvernerjeve izjave pred komisijo za nadzor javnih financ o vlogi centralne banke pri prenosu slabih terjatev, ki naj bile neresnične. 

Še ena izmed rubrik ”Saj ni res, pa je”: po podatkih Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) naj bi Banka Slovenije že tretji teden ‘usklajevala’ nov zakon, ki naj bi po navodilih Ustavnega sodišča omogočil učinkovitejše pravno sredstvo izbrisanih imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank proti tej isti Banki Slovenije. Povedano drugače, povzročitelj škode aktivno sodeluje pri pisanju zakona, ki bo določal, kako ga bodo oškodovanci smeli tožiti in kako ne?! V Društvu MDS se sprašujemo, ali smo v Republiki Sloveniji resnično izgubili še zadnji kanček razuma, in javno pozivamo:

• Ustavno sodišče RS,
• Ministrstvo RS za finance,
• Ministrstvo RS za pravosodje,
• Policijo in NPU,
• Banko Slovenije,
• Vlado RS,
• Državni zbor RS,
• Varuhinjo človekovih pravic in
• Informacijsko pooblaščenko

naj se tri leta trajajoče sprenevedanje vendarle konča in se naposled razišče, kako so nastajale ”podlage” za ukrepe ”sanacije” bank, ki ni pomenila le razlastitve malih lastnikov in upnikov slovenskih bank, temveč tudi pretirano porabo davkoplačevalskega denarja, ki je bil uporabljen za dokapitalizacijo teh bank. Ne pozabimo, da smo eno od teh bank že prodali (NKBM), vse po vrsti pa se hvalijo, kako nadpovprečno visok kapitalski količnik imajo in koliko dobička imajo po zaslugi odpravljanja oslabitev, ki so jih neupravičeno oblikovale prav zato, da so lahko decembra 2013 prikazale tako slabo stanje, da naj bi to upravičevalo razlastitev.

Ljubljana, 21. december 2016

Poziv Vladi, Ministrstvom in Državnemu zboru

Ob upoštevanju dejstva, da se je celotna zgodba pričela na Ministrstvu za finance in da je tudi Državni zbor sprejel novelo Zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbrise v bankah, pozivamo Vlado, Državni zbor, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za pravosodje, da po navodilu Ustavnega sodišča pripravijo zakon, ki bo resnično omogočil pošteno in učinkovito pravno sredstvo proti Banki Slovenije. Če bo pri pripravi zakona sodelovala Banka Slovenije, torej tožena stranka ob uporabi tega sredstva, potem je bolje, da se ta zakon sploh ne napiše …

Poziv Ustavnemu sodišču

OBVESTILO IMETNIKOM KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK, KI SO JIM PRENEHALENA PODLAGI ODLOČB BANKE SLOVENIJE DNE 17.12.2013, O VLAGANJU TOŽB

Odvetniška pisarna Tamara Kek d.o.o., Ljubljana pripravlja za imetnike kvalificiranih obveznosti bank, ki so jim prenehale na podlagi odločb Banke Slovenije z dne 17.12.2013 o izrednih ukrepih, odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije in poslovne banke, katerim so bili izredni ukrepi izrečeni konec leta 2013.

Odvetniška pisarna zbira pooblastila za vložitev tožb v zvezi z izbrisi naslednjih kvalificiranih obveznosti:

v banki NLB, d.d., Ljubljana:

•          podrejenih obveznic z oznako NLB26 in ISIN Kodo SI0022103111,
•          hibridnih obveznic z oznako NOVALJ FLOAT 49 in ISIN kodo NLB XS0208414515,
•          delnic z oznako NLB in ISIN kodo SI0021103526;

v banki Abanka Vipa, d.d., Ljubljana:

•          hibridnih obveznic z oznako ABVIP float 12/49 in ISIN kodo XS0283183084;

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Gordana Stojiljković Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Pon, 14. nov.. 2016 Stran: 5

Medtem ko naša država razmišlja o spremembi zakonodaje in ustanovitvi specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete, na sodiščih tožbe zoper nekdanje člane uprav bank padajo kot domine. Tudi v primeru Factor banke, kjer naj bi ena zadeva zastarala, čeprav zakonodaja določa drugače.

Medtem ko vlada napoveduje spremembe veljavne zakonodaje in ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančne krimina_itete, na sodiščih tožbe zoper nekdanje člane uprav bank padajo kot domine. Od šestih odškodninskih tožb, ki jih je Factor banka vložila zoper nekdanje vodilne (v nekaterih primerih se pojavljajo vsi trije člani uprave, v drugih pa nastopajo posamezno), je sodišče (še nepravnomočno) zavrnilo dve, v enem primeru pa so se poravnali. 
Potem ko je sodišče aprila letos zavrnilo osemmilijonsko tožbo zoper nekdanje vodilne v Factor banki, nekdanjega predsednika uprave Borisa Pesjaka ter člana uprave Cirila Dragonjo in Dušana Valenčiča, zaradi domnevno spornega posojila Merkurju, je zdaj padla še ena odškodninska tožba. Sodišče je namreč kot neutemeljeno zavrnilo 12 milijonov evrov visoko tožbo Factor banke, ki jo je pravno nasledila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Sodnik gospodarskega oddelka Gregor Collauti je presodil, da je zadeva zastarala. Ali se bo DUTB na odločitev sodišča pritožil, še ni znano, saj v slabi banki trdijo, da s sodbo še niso seznanjeni, kar pa je težko verjeti, saj sodišča načeloma javnosti ne posredujejo sodb, dokler nimajo povratne informacije, da so jo prejele vse stranke v postopku. 

DUTB bo po prejemu sodbe še tehtal 

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1, z dne 28.09.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 26. sep.. 2016

Ekonomist Veljko Bole je izračunal, da je bila sanacija bank leta 2013 pretirana, neupravičena tako na mikro- kot na makroekonomski ravni. Napaka, ki smo jo po nepotrebnem plačali davkoplačevalci, je težka več milijard evrov. Samo v primeru NLB in NKBM je bila ocena kapitalskega primanjkljaja skupno precenjena za poldrugo milijardo evrov.

Študija res obstaja. A tudi če bi ga tisti, ki so jo naročili, odvezali molčečnosti, je ne bo komentiral, je odločen ekonomist Veljko Bole.

Po naših informacijah je Bole v študiji o sanaciji bank leta 2013 na temelju različnih predpostavk in ob upoštevanju dejanskih makroekonomskih gibanj izračunal, da je bila luknja samo pri dveh največjih bankah močno precenjena, napaka pa naj bi znašala okoli poldrugo milijardo evrov. Sanacija bank, ki je temeljila na izračunu kapitalskega primanjkljaja v obremenitvenih testih, je bila torej predraga, vložek davkoplačevalcev v banke pa močno pretiran. Boletovi izračuni so bili v teh dneh predstavljeni ozkemu krogu izbranih oseb.

Rok za vložitev tožbe do konca leta

Boletov matematični izračun je sicer nadaljevanje enega od dveh strokovnih mnenj, izdelanih za potrebe odškodninske tožbe, ki so jo proti Banki Slovenije in saniranim bankam napovedali v pozavarovalnici Sava Re zaradi oškodovanja, ki so ga utrpeli ob izrednih ukrepih ob sanaciji bank in posledičnem izbrisu. »Družba v zvezi z zadevo vodi postopke, s katerimi želi zavarovati svoje interese, s ciljem pridobitve pravice do pravnega varstva. Glede na to, da se v kratkem pričakuje odločitev ustavnega sodišča, ki je zadevo začelo ponovno obravnavati pred dnevi, in bo ta odločitev (ustavnih sodnikov, ki bo predvidoma znana konec letošnjega ali začetek prihodnjega leta, op. p.) pomembno vplivala na naše nadaljnje aktivnosti, v tej fazi postopkov ne moremo komentirati,« pravijo v pozavarovalnici.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Irena Ferluga, (I. F.) Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 20. jul.. 2016 Stran: 4

Razlaščeni imetniki obveznic podržavljenih bank sodbo Sodišča EU razumejo drugače kot Banka Slovenije. Končno besedo bo imelo slovensko ustavno sodišče

Sporočilo o bančništvu Evropske komisije, ki sta ga slovenska vlada in Banka Slovenije upoštevali, ko sta decembra 2013 razlastili imetnike podrejenih obveznic in delnic bank, ni bilo zavezujoče, je eno od pomembnih sporočil včeraj objavljene sodbe Sodišča Evropske unije v Luxembourgu. S sodbo je Sodišče EU odgovorilo na sedem vprašanj slovenskega ustavnega sodišča, ki jih je to zastavilo ob presojanju ustavnosti novele Zakona o bančništvu. Tako je Sodišče EU dokončno razrešilo vprašanje pravne narave Sporočila o bančništvu s 1. avgusta 2013, saj so se razlaščeni imetniki obveznic in delničarji podržavljenih bank ves čas sklicevali na priporočilno in nezavezujočo naravo sporočila. S tega vidika so mali delničarji zadovoljni s sodbo, ki omenja, da bi vlada in Banka Slovenije takrat lahko predlagali drugačne rešitve.

Sodišče je s tem sledilo sklepnim predlogom generalnega pravobranilca sodišča, ki je že 18. februarja letos med drugim ugotovil, da razlastitve in posegi v delnice in obveznice slovenskih bank nikakor niso bili potrebni ali nujni za sanacijo finančnega in bančnega sistema oziroma za dodelitev državne pomoči, so v odzivu na sodbo zapisali v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD). "Zato je jasno, da je treba pravne težave, ki jih je povzročil Zakon o bančništvu, reševati v okviru slovenskega pravnega reda. To velja še toliko bolj, ker najbolj sporne rešitve tega zakona in konkretni izračuni, ki jih je pri izrednih ukrepih uporabila Banka Slovenije, sploh niso imeli nikakršne vsebinske podlage v Sporočilu Evropske komisije," naštevajo. Upajo, da bo absolutno prednostno obravnavo zaključilo tudi ustavno sodišče. Sicer bodo morali razlaščenci zaradi skorajšnjega izteka zastaralnih rokov v vmesnem obdobju vložiti odškodninske tožbe zoper banke izdajateljice vrednostnih papirjev.

Medij: Dnevnik (Naslovna stran) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sre, 20. jul.. 2016 Stran: 1

FINANCE / SANACIJA BANČNEGA SISTEMA 

Včeraj je sodišče Evropske unije sporočilo: izbris delničarjev in lastnikov obveznic je bil skladen z evropskim pravnim redom. Če tega Slovenija ob sanaciji bank v letu 2013 ne bi storila, bi tvegala rdečo luč ali tožbo Bruslja. Ostaja pa vprašanje, ali so bili slovenski "podrejenci" porezani bolj, kot je bilo treba za stabilnost bank. 

Z včerajšnjo težko pričakovano sodbo sodišča Evropske unije o načinu sanacije slovenskega bančnega sistema, pri kateri je država razlastninila delničarje in lastnike podrejenih obveznic bank, so zadovoljne vse strani. Sodba, s katero so luksemburški sodniki dejansko odgovarjali na vprašanja slovenskih ustavnih sodnikov, je na prvi pogled bolj v prid državi in bankam ter manj izbrisanim obvezničarjem. A sodišče v Luksemburgu je razlagalo evropsko pravo in s tem dejansko (u)branilo evropski način reševanja bank, medtem ko bo ukrepe v slovenskih bankah z vidika slovenske ustave presojalo tukajšnje ustavno sodišče. 

Država bi lahko tvegala, sporočilo ni zavezujoče... 

Sodišče Evropske Unije je danes objavilo Sodbo, vezano na izbrise delničarjev in obvezničarjev slovenskih bank, decembra 2013 (NLB, Nova KBM, Abanka, Probanka, Factor banka) in nato še decembra 2014 (Banka Celje). Sodba Sodišča EU pričakovano v celoti sledi ugotovitvam generalnega pravobranilca Nilsa Wahla z dne 18. februar 2016. Za ogled celotne sodbe Sodišča EU kliknite tukaj.

Ljubljana, 19. julij 2016

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1, z dne 19.07.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Za poslušanje Studia ob 17h na prvem programu Radia Slovenije kliknite na sliko ali tukaj.

Ključni poudarki razsodbe Senata Sodišča EU:

• Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za države članice nima zavezujočega učinka, 
• pri odobritvi državnih pomoči bankam je bilo potrebno upoštevati načelo porazdelitve bremen med delničarji in imetniki podrejenih instrumentov 
• pri odobritvi državnih pomoči bankam mora Komisija preverjati tudi posebne izredne okoliščine, če jih država članica uveljavlja
• sprejeti ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke.

 
Sodišče EU je torej potrdilo stališče generalnega pravobranilca, da Sporočilo Evropske Komisije ne mora imeti zavezujočega učinka za države članice, na kar se je sklicevala tako takratna Vlada RS kot Banka Slovenije. Dejstvo je, da niti Banka Slovenije niti Vlada RS nista Komisiji predlagali upoštevanja posebnih izrednih okoliščin ter ji predlagala drugačnega načina reševanja bančnega sistema, ki bi vključeval drugačno porazdelitev bremen med delničarji in imetniki podrejenega kapitala!
 
Sodišče EU je tudi jasno, da ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo primanjkljaja banke. Več kot jasno je, da so banke še danes (skoraj tri leta po izbrisih) prekapitalizirane, zato so bili ukrepi vidno pretirani, kar je seveda povezano tudi z uporabljenimi scenariji ter načinom vrednotenja kapitala bank, ki je bilo opravljeno brez kakršnihkoli veljavnih računovodskih standardov.