Probanka

Kam bo šlo Kostićevih 63 milijonov evrov

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Sporazum o nakupu delnic v glavnih točkah usklajen. Prodajalcem gre vsa kupnina.

63 milijonov evrov bo predvidoma plačal najbogatejši Srb za polovični delež v Gorenjski banki

Ljubljana – Danes se bo po naših informacijah sešel upravni odbor holdinške družbe Sava in odločal o tem ali sprejme ponudbo srbske AIK banke v lasti Miodraga Kostića, ki jo je dal za nakup polovičnega deleža Gorenjske banke. Skladno z zakonodajo sledi srbski prevzem banke. 

Zgodba s prodajo Gorenjske banke, ki se vleče že od jeseni leta 2015, se tako končuje. V zadnjih nekaj tednih sta se obe strani, prodajna in nakupna, pogajali o tem, koliko kupnine naj bi Kostić deponiral na posebnem računu. Ta denar naj bi počakal do razpleta zgodbe o sumu kaznivega dejanja oziroma domnevno spornih poslih banke z delnicami Iskratela v letu 2009.

Če bi se sumi Banke Slovenije, da je Gorenjska banka pri prodaji teh delnic pridobila protipravno premoženjsko korist v višini skoraj 20 milijonov evrov, izkazali kot utemeljeni, teh deponiranih milijonov prodajalci ne bi videli. A po naših informacijah Kostić ne vztraja več pri posebnih pogojih oziroma garancijah prodajalcev za domnevno sporne posle Gorenjske banke v preteklosti. To pomeni, da se bo vsa kupnina, po naših izračunih gre za nekaj več kot 63 milijonov evrov kupnine, steklo na račune prodajalcev, ki skupaj prodajajo 54,57-odstotni delež Gorenjske banke.

Sanacija bank, štiri leta kasneje

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Miha Jenko Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Evidenca: NKBM prodana, Probanka in Factor banka likvidirani, o NLB se še kar pogajamo, Abanka čaka kupce

Ljubljana – Slovenske banke so štiri leta po dokapitalizaciji in sanaciji dobičkonosne in kapitalsko močne - a so tudi manjše in tudi manj živahno posojajo, kot so v preteklosti.

Spomnimo, novembra 2013, je bil velik del slovenskega bančnega sistema na robu bankrota, klecajoč pod milijardami slabih posojil in na vrata Slovenije je že vsaj pol leta trkala trojka. Izguba bank je v prvih enajstih mesecih 2013 presegla milijardo evrov, donos na kapital (ROE) na ravni sistema je tako znašal neverjetnih minus (!) 33 odstotkov. Levji delež izgub in nedonosnih terjatev je pripadel največjima državnima bankama, NLB in NKBM, ki sta bili pozneje - izkazalo se je, da tri leta prepozno - dokapitalizirani s skoraj poltretjo milijardo davkoplačevalskega denarja.

Primanjkljaj po najbolj neugodnem scenariju

Slovenija je bila očitno prva država, kjer so bili izvedeni strogi obremenitveni testi ključnih bank, ki so bili tudi podlaga za določitev kapitalskih potreb slovenskih bank, stroški so na koncu obremenili slovenske davkoplačevalce, izbrisani so bili tudi lastniki podrejenih obveznic. Izvedbo skrbnega pregleda so koordinirali in nadzorovali Banka Slovenije, ministrstvo za finance, evropska komisije (direktorata za finance in konkurenco), ECB in evropski bančni organ EBA.

Metodologija je ostala tajna, čeprav je več slovenskih ekonomistov pozivalo k njenemu razkritju. Na koncu je bil ocenjeni kapitalski primanjkljaj v bankah določen pa najbolj neugodnem scenariju, po katerem bi se obseg slovenske ekonomije v letih 2013-2015 skrčil za skoraj deset odstotkov - pozneje se je izkazalo, da je v tem času zvišal za vsaj štiri odstotke. Obveljal je izračun ameriške svetovalne družbe Oliver Wyman, da znaša kapitalska luknja v osmih pregledanih bankah (na čelu z NLB, NKBM in Abanko) skoraj 4,8 milijarde evrov, kar je bilo za poldrugo milijardo več od ocene, ki so jo pripravili v nemški revizorski hiši Roland Berger. Mimogrede, predpostavke za neugodne makroekonomske napovedi sta prispevali ECB in evropska komisija.

Pozitivni učinki sanacije

Vse več bančnih razlaščencev za možnost poravnave

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Problem razlaščencev po štirih letih še ni rešen in tožbe se lahko vlečejo še desetletje.

Ljubljana – S sanacijo bank je praznih rok ostalo tudi okoli 100.000 bančnih vlagateljev, katerih problem tudi po štirih letih še ni rešen. Poslanci bodo jutri razpravljali o predlogu zakona o pravnem varstvu razlaščencev, s katerim oškodovani vlagatelji in njihovi odvetniki niso zadovoljni. Vse več se jih zavzema za poravnavo.

Lastniki podrejenih obveznic in delnic saniranih bank so na podlagi izrednih odločb Banke Slovenije ostali brez 960 milijonov kvalificiranih obveznosti, od tega 600 milijonov podrejenih finančnih instrumentov. Ustavno sodišče je lansko jesen presodilo, da ukrepi Banke Slovenije niso bili neustavni, da pa razlaščenci niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva glede izdanih odločb. 

Tožba zoper BS

Vlada je zdaj v državni zbor poslala predlog zakona o pravnem varstvu kvalificiranih obveznosti bank, o katerem bodo poslanci na zahtevo opozicije opravili javno razpravo. Predlog predvideva, da bodo razlaščenci za odškodnino lahko tožili Banko Slovenije, ki bo na koncu morala plačati tudi odškodnino, razen če bo dokazala, da je pri ugotavljanju stanja v bankah in pri izreku izrednih ukrepov delovala kot skrben gospodar. Uporaba predlaganega zakona pa ne bo obvezna, če bo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je bilo z odločbo Banke Slovenije razlaščencem storjeno kaznivo dejanje. 

Predlog predvideva, da bo Banka Slovenije po uveljavitvi zakona na svoji spletni strani za sanirane banke objavila odločbe o izrednih ukrepih in pogodbe z družbami, ki so opravile ocene vrednosti sredstev banke, torej z Deloittom ter Ernst in Youngom. Vso drugo dokumentacijo, tudi ocene vrednosti sredstev bank, pa bodo morali tožniki zahtevati prek sodišča. Odškodnino pa bodo lahko terjali le tisti, ki bodo vložili tožbo.

Odvetniki razlaščencev – Tamara Kek, Miha Kunič, Helena Butolen iz družbe Šelih in partnerji – so do predlaganega zakona kritični. Menijo, da predlagani zakon ne odpravlja ugotovljene neustavnosti in da dodatno omejuje dostop do dokumentov, ki so bili podlaga za izbris. Kunič je že napovedal vložitev ustavne presoje takšnega zakona, tega ne izključuje niti Butolenova. Tako mali kot veliki razlaščenci pa se zaradi dolgotrajnosti in visokih stroškov postopka zavzemajo, da bi zakon predvidel tudi možnost poravnave.

Tudi Arhar za poravnavo 

Vsi strahovi brskanja po sanaciji bank: česa se boji Cerar, česa Jazbec

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Pet, 24. nov.. 2017

Zakaj predsednik vlade Miro Cerar v dopisih, s katerimi je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec Evropsko centralno banko (ECB) pozival k ukrepanju zoper našo državo, za zdaj uradno ne vidi ničesar spornega? In kaj bodo poslanci danes odgovorili ustavnemu sodišču, prek katerega poskuša Jazbec računskemu sodišču preprečiti prihod v Banko Slovenije in pregled njenega leta v dramatičnem letu 2013, ko smo davkoplačevalci sanirali banke?

Danes se bo v državnem zboru nadaljeval spopad, od katerega bo odvisno, ali in kdaj bodo prebivalci Sloveniji izvedeli, kaj se je v resnici dogajalo med sanacijo bank leta 2013 in 2014. 

Na eni strani stojijo vlada, poslanci državnozborskega odbora za finance in računsko sodišče. Na drugi strani je Banka Slovenije, ki jih bolj ali manj prikrito pomaga Evropska centralna banka (ECB). 

Ključno vprašanje spopada je, ali bo računskemu sodišču kot krovnemu varuhu javnih financ dovoljeno pregledati dokumente in ukrepe Banke Slovenije iz obdobja sanacije bank. S tem bi lahko namreč dobili dokončni odgovor na vprašanje, ali je država leta 2013 vanje vplačala preveč kapitala. Državni zbor je nedavno sprejel spremembe zakona o Banki Slovenije, ki omogoča revizijo računskega sodišča.

Kaj je Banka Slovenije pisala ustavnemu sodišču

Na današnji seji se bo tako odbor, ki ga vodi Urška Ban (SMC), opredelil do zahteve ustavnega sodišča, da se izvajanje zakona o Banki Slovenije zadrži. Po napovedih bodo odgovorili, da za to ni razloga. 

Zakaj bi moral guverner Jazbec oditi

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Sob, 18. nov.. 2017

Dopisi, ki jih je guverner Banke Slovenije pošiljal na Evropsko centralno banko (ECB), odpirajo vprašanje, ali je Boštjan Jazbec sploh še neodvisni guverner ali pa je v resnici le izpostava mednarodnih finančnih krogov in Frankfurta, ki mu v zameno za občasne usluge krije hrbet?


Ko je državni zbor Boštjana Jazbeca aprila 2013 imenoval za novega guvernerja Banke Slovenije, se je zdel kot idealna rešitev.

Dobili smo občutek, da v zaspalo, mestoma celo zakrnelo institucijo, ki je po mnenju številnih po izbruhu svetovne finančne krize zamujala tako pri ugotavljanju težav v bankah kot pri ukrepih za njihovo odpravljanje, prihaja svež veter. 

Z razlogom. Jazbec je bil ob prevzemu funkcije tri desetletja mlajši kot predhodnik Marko Kranjec, imel je številne izkušnje z delom v tujini, dobro pa je poznal tudi razmerja sil v Sloveniji. Bil je del novega vala mlajših ekonomistov, a je imel hkrati leta 2006 glavno vlogo pri prepričevanju predsednika vlade Janeza Janše, naj država ne proda Nove Ljubljanske banke (NLB). 

Tudi v javnih nastopih je deloval suvereno in precej bolj prepričljivo kot Kranjec, ki vsaj javno nikoli ni želel slišati, da je v centralni banki karkoli narobe. Celo v obdobju, ko je bila Slovenija ob menjavi vlade v politično razklana, v ekonomsko pa na tleh, je Jazbecu uspelo dobiti podporo 77 poslancev. Dajal je vtis strokovnjaka, nepovezanega z "levimi" ali "desnimi" bančniki. 

Kot tak se je zdel več kot primeren za vodenje sanacije bank – najdražjega projekta države v tem stoletju. Izkazalo se je drugače.

Kaj razkrivajo dopisi, ki jih je pošiljal Jazbec ...

Kako je ECB po diktatu Jazbeca poskušala disciplinirati Slovenijo

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Pet, 17. nov.. 2017

Objavljamo drugi del dopisov, ki razgaljajo delovanje guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in Evropske centralne banke (ECB) ter njuno simbiozo pri izvajanju pritiska na Slovenijo.


Je Evropska centralna banka (ECB) res neodvisen organ? Ali res neodvisno sprejema ukrepe in odloča o sistemskih bankah v Sloveniji (NLB, NKBM, Abanka), primernosti vodstev bank in njihovih nadzornikov, dovoljenjih za pridobitev kvalificiranih deležev v bankah in drugih regulatornih ukrepih, ki vplivajo na slovenski bančni sistem?

In kakšna je bila pravzaprav njena dejanska vloga v enem najdražjih projektov v Sloveniji – sanaciji bank?

V sredo smo razkrili prvi del korespondence med guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem in guvernerjem Evropske centralne banke (ECB) Mariom Draghijem o dveh pomembnih zakonih, ki niso bili po volji domače centralne banke: 

  • spremembo zakona o Banki Slovenije, ki od letošnje jeseni omogoča revizijo njenega poslovanja pred letom 2014, torej tudi v času sanacije bank, in
  • zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki obveznost plačila morebitne odškodnine za imetnike izbrisanih obveznic prenaša na Banko Slovenije.

Kaj razkrivajo dopisi

Iz dopisov je razvidno, da je Jazbec:

  • na vse načine poskušal sam usmerjati in stopnjevati pritisk ECB na Slovenijo,
  • guvernerja ECB Maria Draghija osebno prepričeval, naj v imenu sveta ECB pripravi negativno mnenje o omenjenih dveh zakonih,
  • v to vpletel guvernerje najmanj treh drugih centralnih bank: Belgije, Cipra in Portugalske,
  • tudi na seji sveta ECB v začetku oktobra opozarjal na nujnost ukrepanja proti Sloveniji.

Računsko sodišče bi zanimala morebitna navodila ECB

Medij: Delo Avtorji: Katja Svenšek, Peter Žerjavič Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Čet, 16. nov.. 2017

»Zakon o Banki Slovenije posega v neodvisnost evrosistema. Na to sem dolžan opozarjati,« pravi guverner BS.

V Banki Slovenije so prepričani, da zakon, ki daje računskemu sodišču pooblastilo za revizijo nadzorniških postopkov in praks, posega v njihovo ustavno zagotovljeno samostojnost in neodvisnost, posredno pa tudi v »neodvisnost evrosistema ter ECB« in krši evropsko zakonodajo. Na računskem sodišču pojasnjujejo, da bi jih lahko zanimala morebitna navodila tretjih oseb, dana centralni banki.

Računsko sodišče je s spremembo zakona o Banki Slovenije dobilo pristojnost revidiranja poslovanja Banke Slovenije na enak način, kot lahko revidira poslovanje drugih porabnikov javnih sredstev, poleg tega pa tudi tistih nadzorniških praks, ki so vodile v porabo proračunskega denarja, kar se seveda nanaša predvsem na ukrepe, izvedene decembra leta 2013. Banka Slovenije je zakon med nedavno minulimi prazniki že poslala v presojo ustavnemu sodišču, kot smo poročali včeraj, a se je guverner Boštjan Jazbec zaradi navedenega v minulih tednih obrnil tudi na Evropsko centralno banko (ECB) in njenega guvernerja Maria Draghija. Iz dokumentacije, s katero razpolagamo, je razvidno, da je Jazbec guvernerja Draghija opozoril, da je glede na »vključenost ECB v leta 2013 opravljene preglede kakovosti sredstev bank (AQR) in stresne teste zelo verjetno, da bo revizija sodišča vključevala tudi vlogo ECB in njenih predstavnikov, vključno z njihovo vlogo in prispevkom v razpravah s svetovalci pri AQR in stresnih testih«.

Računsko sodišče bi zanimala navodila ECB

Politika o Jazbecu: Z eno besedo: sramota.

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Čet, 16. nov.. 2017

Kako naše včerajšnje razkritje dopisov, iz katerih izhaja, da je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec prek Evropske centralne banke (ECB) želel preprečiti sprejetje zakona, ki bi omogočil revidiranje Banke Slovenije, komentirajo predsednik računskega sodišča in nekateri poslanci, ki jim mora guverner letno poročati o svojem delu?


Razkritje dopisov, ki jih je v Frankfurt guvernerju Evropske centralne banke (ECB) Mariu Draghiju poslal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, danes zelo odmeva. 

V vrstah poslancev in tudi na računskem sodišču je povzročilo presenečenje in ogorčenje. Nekateri zato že napovedujejo, da bo treba o ravnanju guvernerja slovenske centralne banke sprožiti parlamentarno razpravo. 

Vsebina dopisov namreč razkriva, da je Jazbec v resnici ECB na vsak način želel dobiti na svojo stran zato, da bi ta s položaja moči in vpliva preprečila brskanje po drobovju Banke Slovenije in dogajanju v letu 2013, ko smo v Sloveniji sanirali banke.

Kaj je Jazbec zapisal o Veselu … 

V korespondenci se je močno obregnil ob računsko sodišče in njegovega predsednika Tomaža Vesela, ki je z oktobrsko spremembo zakona o Banki Slovenije dobil zakonsko pooblastilo in možnost za revidiranje ne le poslovanja centralne banke, ampak tudi ukrepov iz leta 2013. 

To bi lahko dalo odgovor tudi na vprašanje, ali je Slovenija za sanacijo bank morda porabila preveč denarja, ker je bila njena izguba izračunana (ne)namerno previsoko. 

Pod oznako zaupno guverner Jazbec ECB hujskal proti Sloveniji

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Čet, 16. nov.. 2017

Razkrivamo vsebino pisem, ki jih je v Frankfurt guvernerju Evropske centralne banke (ECB) Mariu Draghiju pošiljal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Njihova vsebina kaže, kako je Jazbec prek ECB želel vplivati na sprejemanje predpisov, ki bi omogočali brskanje po drobovju centralne banke in projekta, ki je zaznamoval njegov mandat - sanacije slovenskih bank.


Vse od sanacije bank v letu 2013 je mogoče slišati kritike, da je bilo zanjo porabljenega preveč davkoplačevalskega denarja. 

Po mnenju številnih, tudi v ekonomski stroki, je bila velikost bančne luknje precenjena. Izračuni vrednosti slabih terjatev bank, na katerih je temeljila njihova sanacija, so bili zgrešeni ali celo napačni. To ves čas ponavljajo tudi nekdanji lastniki delnic in obveznic bank, ki so bile med sanacijo izbrisane. 

Na te očitke je morala Banka Slovenije, ki jo vodi guverner Boštjan Jazbec, že večkrat odgovarjati vladi in državnemu zboru. 

Ko ECB pošlje mnenje ...

Po lanski kriminalistični preiskavi je med Banko Slovenije in državo izbruhnila vojna. V tej pa guverner Jazbec, ki ga je leta 2013 s prepričljivo večino izvolil državni zbor, očitno računa, da je njegovo najmočnejše orožje Evropska centralna banka (ECB).

Že lani je državni zbor od vlade zahteval, da mora na seznam institucij, ki jih lahko revidira računsko sodišče, uvrstiti tudi Banko Slovenije. Temu se je Banka Slovenije upirala na vse načine, saj nikakor ni želela, da bi državni revizorji, ki jih vodi Tomaž Vesel, brskali po dokumentih iz obdobja sanacije bank. Pri tem pa ji je pomagala tudi ECB. 

Iz Frankfurta so samo lani na ministrstvo za finance, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, na to temo poslali dve mnenji. V obeh so poudarili, da morajo za računsko sodišče "veljati številna varovala, zasnovana za zagotovitev skladnosti z načelom neodvisnosti centralnih bank".

... koalicija spremeni zakon

Ko je vlada Mira Cerarja aprila letos sprejela predlog zakona, s katerim je računskemu sodišču omogočala revidiranje nalog Banke Slovenije, ki bi vodile v porabo javnih sredstev, je ECB v Slovenijo spet poslala mnenje. Prav zato je koalicija v državnem zboru pozneje spremenila besedilo predloga zakona. 

Ta je po novem določal, da lahko računsko sodišče revidira le tiste odločitve Banke Slovenije, ki so vodile do porabe sredstev iz državnega proračuna, sprejete pa so bile do 4. novembra 2014. Takrat je namreč v območju evra začel delovati enotni mehanizem nadzora pod okriljem Evropske centralne banke (ECB). 

Tudi to Jazbecu ni bilo pogodu. Razlog: računsko sodišče je s tem dobilo dovoljenje tudi za pregled sanacije bank. Pomoč se je zato odločil poiskati v Frankfurtu.

Kaj je Jazbec pisal Draghiju

Iz virov blizu ECB smo pridobili več dopisov, ki dokazujejo, da je Jazbec v Frankfurtu intenzivno lobiral proti nedavnemu sprejetju zakonodaje, ki bi računskemu sodišču dovoljevala revidiranje Banke Slovenije. Dokumenti razkrivajo, da je Jazbec:

  • na vse načine poizkušal sam usmerjati in stopnjevati pritisk ECB na Slovenijo,
  • guvernerja ECB Maria Draghija osebno prepričeval, naj v imenu sveta ECB pripravi negativno mnenje o dveh zakonih, ki ju je oziroma ju še bo sprejel državni zbor - ob že omenjenem zakonu o Banki Slovenije tudi za zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank; ta določa, kako lahko nekdanji imetniki obveznic uveljavljajo svojo pravico do odškodnine v primeru ugotovljene nezakonite razlastitve, 
  • v to vpletel guvernerje najmanj treh drugih centralnih bank: Belgije, Cipra in Portugalske,
  • tudi na seji sveta ECB v začetku oktobra opozarjal na nujnost ukrepanja proti Sloveniji. 

Ko v Frankfurt roma pismo

Jazbec je šel v akcijo že dan po tem, ko je državni zbor 26. septembra letos s 56 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona. V nadaljevanju objavljamo podrobnosti iz prvega dopisa, ki ga je poslal Jazbec. Preostale dokumente, označene s stopnjo zaupno, bomo objavili v naslednjih dneh. 

27. septembra je Jazbec Draghija zaprosil, naj na prihajajočo sejo sveta guvernerjev ECB uvrsti tudi točko, povezano z dogajanjem v Sloveniji. 

"Pomisleki, ki jih je izražal ECB (glede neodvisnosti bank in enotnega mehanizma nadzora) v postopku sprejemanja zakona, niso bili v celoti upoštevani," je poudaril Jazbec.

ECB, boj se Tomaža Vesela! 

Pri tem je Draghija posebej posvaril pred Tomažem Veselom. "Predsednik računskega sodišča je ob več priložnostih potrdil namero sodišča, da pregleda postopke, ki jih je Banka Slovenije vodila ob stresnih testih leta 2013 in zunanjih pregledih kakovosti sredstev bank (AQR), po katerih je sledila odločba v petih kreditnih institucijah (vključno z izbrisom podrejenega dolga)," je zapisal Jazbec.

V pismu je izrazil prepričanje, da bo Vesel revizijo Banke Slovenije uvedel takoj po začetku veljavnosti zakona. 

Vesel v državnem zboru: Stališča ECB presenečajo

Spomnimo, Vesel je že ob razpravi ob sprejemanju zakona v državnem zboru poudarjal, da "ga stališča ECB presenečajo". Vprašal se je, kako lahko revizije, izvedene v skladu z mednarodnimi standardi, vplivajo na (ne)odvisnost nekega organa.

Opozoril je, da je računsko sodišče revidiralo vrsto neodvisnih organov. Čudil se je, zakaj se v ECB niso odzvali, ko so državni revizorji pregledovali Novo Ljubljansko banko (NLB), ki deluje po pravilih ECB in celo na trgu.

Po njegovem je naloga računskega sodišča preprečiti, da "se odkloni ne bi pojavljali tudi v prihodnje", torej da se ne bo Slovenija spet znašla v položaju, ko bo morala sanirati banke. 

Tomaž Vesel danes ni bil dosegljiv za komentar.

Jazbec svari ECB: Če padem jaz, padete tudi vi

A stališča ECB, ki so Vesela presenečala, so bila očitno spodbujena iz Slovenije. V dopisu tako Jazbec odkrito nagovarja Draghija, naj ECB reagira, ker naj bi to bilo bolje tudi za to institucijo. 

Zakaj? "V luči vpletenosti ECB v stresne teste in zunanje preglede kakovosti sredstev bank leta 2013 je zelo verjetno, da bo revizija zajela tudi vlogo ECB in njihovih predstavnikov (vključno z vlogo in sodelovanjem v razpravah o stresnih testih leta 2013 in s svetovalci pri pregledih)," je Draghiju razložil Jazbec. 

Kaj natančno je imel pri tem v mislih, ni jasno. Vse ukrepe, ki so bili temelj za sanacijo bank, je namreč izrekla Banka Slovenije. 

Predstavniki ECB so bili skupaj s predstavniki drugih slovenskih in evropskih institucij uradno vključeni le v delo usmerjevalnega odbora, ki je nadzoroval izvedbo skrbnega pregleda bank, in pripravo metodologije stresnih testov. 

Jazbec sicer v istem pismu Draghija pozneje še enkrat spomni na "EU-razsežnost stresnih testov in pregledov bank" oziroma "vpletenost institucij EU v te procese".

Banka Slovenije ne želi plačati morebitne odškodnine

Jazbec je v pismu odkrito nasprotoval tudi predlogu, da bi morala morebitno odškodnino razlaščenim imetnikom obveznic, ki bi jo prisodilo sodišče, poravnati Banka Slovenije. 

"Predlog zakona vzbuja resne pomisleke v finančnem in monetarnem smislu, če bi morala Banka Slovenija (…) poravnati škodo," je poudaril slovenski guverner, ki v tem vidi tudi "prepovedano monetarno financiranje". V pismu je razkril, da "ECB že pripravlja mnenje o tem zakonu". 

Odziv ECB še čakamo. Objavili ga bomo takoj, ko ga bomo pridobili. Odgovor Banke Slovenije objavljamo v celoti.


1.  Ali ste konec septembra 2017 pisali predsedniku ECB g. Mariu Draghiju, guvernerju ECB, naj na dnevni red seje sveta ECB uvrsti kritiko Zakona o banki Slovenije (ki je bila sprejeta oktobra v državnem zboru)? Kako ste v tem dopisu ocenili takrat še predlog zakona in kaj ste ob tem posvarili?

2.  Ali ste v začetku oktobra 2017 spet pisali g. Dragiju in izrekali svoje kritike do osnutka menja ECB o predlogu zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank?

3.  Ali ste znotraj postopka oblikovanja stališča ECB kakorkoli vplivali na mnenja guvernerke ciprske centralne banke in guvernerja portugalske centralne banke in če da, zakaj?

Skladno z načelom sodelovanja in uveljavljeno prakso interinstitucionalnega sodelovanja v okviru Evrosistema, je guverner Banke Slovenije dolžan obveščati člane Sveta ECB o vseh zadevah, ki so relevantne z vidika pristojnosti Sveta ECB, po potrebi tudi o nacionalni zakonodaji , ki ureja delovanje  Banke Slovenije. 

Razprave organov odločanja ECB so zaupne, razen če Svet ECB pooblasti predsednika, da objavi rezultate njihovih posvetovanj. Posledično Banka Slovenije ne more in ne sme pojasnjevati morebitnega dnevnega reda sej Sveta ECB in prav tako ne stališč ali mnenj članov Sveta ECB. Ob tem velja opozoriti, da sta mnenji Banke Slovenije, z dne 21. junija in 31. avgusta 2017, glede predloga novele zakona o Banki Slovenije in predloga amandmajev poslancev koalicije na isti predlog, javno in transparentno objavljeni na strani Državnega Zbora Republike Slovenije (goo.gl/dRkV7x, goo.gl/z7UR58). Banka Slovenije nima zadržkov, da o predlogih zakonov, o katerih je povprašana v postopkih priprave predstavi svoje mnenje tudi javno. Ne vidimo ovir, da predstavniki Banke Slovenije ne predstavijo tega stališča pred drugimi institucijami in organi.      

4.  Ali ste vsebino in aktivnosti v ECB pred tem usklajevali s člani sveta Banke Slovenije in če ne, zakaj ne?

Član Sveta ECB je vsakokratni guverner Banke Slovenije osebno, njegovo ravnanje, na podlagi članstva Sveta ECB, pa je neodvisno in ni vezano na kakršnokoli potrditev ali stališče ostalih članov Sveta Banke Slovenije. Sicer pa so člani Sveta BS o vseh postopkih bili obveščeni in  doslej niso nasprotovali stališčem, ki jih je guverner predstavljal na ECB.


Vse se je začelo z obiskom kriminalistov

Jazbec svari Draghija pred računskim sodiščem

Medij: Delo Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Sre, 15. nov.. 2017

Guverner Banke Slovenije pod oznako zaupno pri ECB ostro nad slovensko zakonodajo.

Ljubljana – Štiri leta po sanaciji bančnega sistema se v Sloveniji pripravlja zakonodaja, ki bi lahko pripomogla k razkritju ozadja dogajanja decembra 2013. Možnost vpogleda dobiva računsko sodišče, razlaščeni obvezničarji pa podlago za sodno varstvo.

Zaradi tega je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec pisal guvernerju Evropske centralne banke (ECB) Mariu Draghiju in ga posvaril pred računskim sodiščem. Glede na dokumentacijo, s katero razpolagamo, guvernerja Jazbeca najbolj skrbi prav morebitni vpogled računskega sodišča v dogajanje decembra 2013.

Že dan po tem, ko je državni zbor sprejel zakon o BS, ki računskemu sodišču omogoča tudi presojo ukrepov centralne banke v letu 2013, je Jazbec sporočil Draghiju, da je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel »večkrat potrdil namero sodišča, da revidira postopke, ki jih je v okviru pregleda kakovosti sredstev bank (AQR) in stresnih testov leta 2013 izvajala BS«. V pismu čez nekaj dni pa je Draghiju poročal o predlogu zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki plačilo morebitno dosojene odškodnine nalaga BS.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.