Probanka

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 07. 2010 Stran: 17

Ljubljana - Dunajska borza pod vodstvom HeinrichaSchallerja je po skoraj dveh letih pravdanja klonila pred malimi delničarji Ljubljanske borze in se zavezala, da odkupi njihov delež Ljubljanske borze.

Probanka, Poteza, Publikum in Perspektiva so tako svoj 16,5-odstotni delež Ljubljanske borze že prenesli na fiduciarni račun notarke Nade Kumar, dunajska borza pa jim je že plačala del kupnine, smo uspeli izvedeti. Po naših zanesljivih informacijah se je dunajska borza oziroma skupina CEESEG z malimi delničarji borze dogovorila, da jim preostanek kupnine plača, ko bodo zaključeni vsi pravni postopki.

Spomnimo, da je dunajska borza že izgubila na vrhovnem sodišču (to je potrdilo odločbi Agenciji za trg vrednostnih papirjev, kije Avstrijcem vzela glasovalne pravice in jim naložila, naj objavijo prevzem ali pa svoj delež zmanjšajo pod 25 odstotkov), vendar so v CEESEG zahtevali revizijo sodbe. Če bo ustavno sodišče zavrnilo zahtevo dunajske borze, bodo mali delničarji dobili tudi preostanek kupnine. Po naših informacijah naj bi mali delničarji vtem primeru dobili enako ceno kot člani konzorcija, ki so sredi leta 2008 Avstrijcem prodali večinski delež Ljubljanske borze. V kolikor pa bi dunajska borza zmagala na ustavnem sodišču, bi bila nižja tudi kupnina. S tem so se strinjali tudi mali delničarji Ljubljanske borze, ki ocenjujejo, da bodo zmagali tudi na zadnji stopnji.

Medij: Delo Avtorji: Červek Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 12. 07. 2010 Stran: 3

Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove KBM

Nekaj tednov po skupščini delničarjev, na kateri so lastniki med drugim podprli nedelitev skromnega lanskega dobička, smo se pogovarjali s predsednikom uprave Nove KBM Matjažem Kovačičem. Druga največja banka v državi je trenutno sicer v senci NLB, o privatizaciji katere prav zdaj potekajo živahne razprave, a je njeno poslovanje tudi zaradi vojske dobrih sto tisoč malih delničarjev neprestano pod drobnogledom javnosti in stroke.

Kako komentirate napovedano dokapitalizacijo NLB oziroma morebitno prodajo večinskega deleža države? je tudi v NKBM večinski delež države v igri za prodajo?

Neposrednih konkurentov ne želim komentirati, ne zgledujem se po nekaterih bankirjih podružnic tujih bank pri nas. Sicer pa je odločitev o prodaji povsem v pristojnosti lastnikov. Informacije o načrtovani dokapitalizaciji NKBM so cenovno občutljive, zato jih ne bi izdajal niti, če bi kaj vedel.

Kaj bi pomenilo za NKBM, če bi država postala le še manjša lastnica brez možnosti neposrednega vplivanja?

Že pred časom sem povedal, da je lastniški delež države v času krize pozitivno dejstvo, saj je s tem teoretična možnost propada banke manjša. Po drugi strani pa je zniževanje državnega deleža lahko znak investitorjem, predvsem mednarodnim, da država s tem dopušča večjo fleksibilnost in ambicioznost v poslovanju banke. Čeprav že zdaj posebnega omejevanja ali vplivanja politike na NKBM ni bilo.

Kako drugače kot politično motivirano si lahko razlagamo odločitev o približno dveh milijonih evrov posojila Muri le nekaj tednov pred njenim propadom?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 06. 2010 Stran: 9

Nasprotni predlog malih delničarjev Pivovarne Laško

Mali delničarji zahtevajo, naj Pivovarna Laško vloži odškodninsko tožbo proti nekdanjemu prvemu pivovarju Bošku Šrotu in nekdanjim nadzornikom

Ljubljana - Mali delničarji, združeni pod okriljem združenja MDS - Skupaj smo močnejši, nasprotujejo, da bi se nekdanjim nadzornikom laške pivovarne Tonetu Turnšku, Borisu Završniku in Simonu Zdolšku podelila razrešnica za delo v lanskem letu. Predlagajo tudi, naj uprava laške pivovarne pod taktirko Dušana Zorka najpozneje v šestih mesecih po julijski skupščini vloži odškodninsko tožbo proti nekdanjemu prvemu pivovarju Bošku Šrotu, ker je sprejemal slabe poslovne odločitve, ki so družbo pripeljale na rob bankrota, je včeraj povedal prvi mož združenja MDS - Skupaj smo močnejši Rajko Stankovič. MDS - Skupaj smo močnejši in Zavod za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor sta včeraj v zvezi s tem na upravo laške pivovarne naslovila dva nasprotna si sklepa, o katerih naj delničarji odločajo na julijski skupščini.

To je že drugi nasprotni predlog malih delničarjev Pivovarne Laško, ki zahtevajo tudi svojega člana v nadzornem svetu pivovarne. To zahtevo je v prejšnjih dneh na pivovarno laško naslovilo konkurenčno združenje Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), v katerem se ne strinjajo s predlogom, naj Toneta Turnška v NS pivovarne nadomesti Bojan Cizej, temveč predlagajo, naj bo na to mesto imenovan Bojan Ludvik Šef.

V uvodu je že omenjeno, da je dva nasprotna si predloga včeraj na upravo laške pivovarne naslovilo tudi združenje MDS - Skupaj smo močnejši ob podpori mariborskega zavoda za izobraževanje malih delničarjev in oba predloga se - poenostavljeno - nanašata na vprašanje odgovornosti nekdanje uprave pod taktirko Boška Šrota in nadzornikov, ki so nadzirali družbo v zadnjih jietih letih, ko je pivovarno vodil Srot.

Medij: Delo Avtorji: STA,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 06. 2010 Stran: 9

Ljubljana - Nadzorniki Pivovarne Laško so na včerajšnji seji razpravljali tudi o kandidatu za novega nadzornika, ki bo v NS laške skupine nadomestil nekdanjega prvega pivovarja Toneta Turnška. Za mesto nadzornika se potegujeta tudi predsednica uprave mariborske Probanke Romana Pajenk in predsednik uprave KD Skladov Peter Groznik. Po mnenju poznavalcev bi imenovanje novega nadzornika lahko kazalo razmerje moči med bankami upnicami, s katerimi se bo Pivovarna Laško v prihajajočih mesecih intenzivno pogajala o reprogramu večstomilijonskih dolgov. Samo do bank ima pivovarna približno 340 milijonov evrov kratkoročnih dolgov, skupni dolg skupine pa je še približno 110 milijonov evrov višji (približno 450 milijonov evrov).

Na prihajajoči julijski skupščini bodo delničarji odločali o reorganizaciji skupine v pogodbeni koncem ter o tako imenovanem odobrenem kapitalu. Po tem predlogu bi Pivovarna Laško postala obvladujoča družba v pogodbenem koncernu, dosedanje hčerinske družbe (Fructal, Union, Vital, Fruktal Mak in Pečka pivovara) pa bi del upravljavskih pristojnosti izgubile. O tem je bilo govora tudi na včerajšnji seji NS Pivovarne Laško.

Medij: Finance Avtorji: Matejčič Katarina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 02. 06. 2010 Stran: 6

Za člana nadzornega sveta (NS) Pivovarne Laško se neuradno potegujeta Romana Pajenk iz Probanke in Peter Groznik iz KD Skladov, medtem ko sta Bojan Ludvik Šef in Stojan Auer zagotovo na seznamu.

Nadzornika Pivovarne Laško Vladimir Malenkovič in Andrej Kebe podrobnosti nista želela razkriti, smo pa sami izvedeli nekaj imen. Kristjan Verbič iz VZMD nam je potrdil, da so spet predlagali Bojana Ludvika Šefa, ki je bil na lanski stopniščni skupščini že imenovan, Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji - skupaj smo močnejši, pase je odločil za Stojana Auerja, podpredsednika Zavoda za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev Maribor. Poleg njiju se omenjata tudi Peter Groznik iz KD Skladov, ki ga menda podpira NLB, in Romana Pajenk, prva dama Probanke. Groznik in NLB sta nam včeraj sporočila, da zadeve ne komentirata, Pajenkova pa na naša vprašanja ni odgovorila. Ob tem spomnimo, daje Pajenkova oziroma njena Probanka včasih tesno sodelovala z nekdanjim prvim pivovarjem Boškom Srotom. Probanka je sodila med Pivovarni Laško oziroma Bošku Šrotu prijateljske banke, saj je tehnično izpeljala večino prevzemov Laškega To pomeni, daje pripravila prevzeme in posredovala pri njih. Probankaje z odkupi deleževpodjetij in njihovo hrambo do konsolidacije kapitala pomagala še nekaterim drugim menedžerjem - nazadnje Romanu Glaserju iz Perutnine Ptuj, ki je tudi velik lastnik Probanke.

Prvi krog prihodnji teden

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 05. 2010 Stran: 8

Investitorji na Ljubljanski borzi so imeli za sabo dokaj slab teden, podobno negativno vzdušje pa je bilo tudi na večini drugih svetovnih borz. V povprečju so delnice slovenskih podjetij pretekli teden izgubile dobre štiri odstotke vrednosti, merjeno z osrednjim indeksom SBI TOP, ki je petkovo trgovanje sklenil pri vsega 885 indeksnih točkah. Med najlikvidnejšimi delnicami so izgubile morda še najmanj vrednosti delnice novomeške Krke, ki so petkovo trgovanje sklenile pri 66 evrih. Ker društvo malih delničarjev MDS za letos predlaga namesto 1,10 evra bruto dividende na delnico Krke izplačilo 1,81, si morda nekateri investitorji obetajo tudi višjo dividendo.

Visoko dividendo, 7,2 evra, pa obljubljajo v Mercatorju, a to delnici najboljšega soseda ni pomagalo, da ne bi s 160 evrov zdrsnila na vsega 155 evrov. Podobno velja še za delnico Telekoma Slovenije, kjer, predvsem zaradi večinske lastnice države, nameravajo izplačati solidne tri evre dividende, a je delnica na krilih, resda majhne, četrtletne izgube, v petek komajda obstala nad vrednostjo 100 evrov. Očitno investitorji ne zaupajo, da bo novi upravi na čelu z Ivico Krajnčevičem uspelo preobrniti trende Telekomovega poslovanja v pozitivno smer. Pozitivne trende pa napovedujejo pri Petrolu, kjer naj bi leta 2014 že imeli 3,5 milijarde evrov letnih prihodkov, kar je 37 odstotkov nad načrtom za letošnje leto, čisti dobiček pa naj bi do leta 2014 rasel po povprečni 14-odstotni letni stopnji ter naj bi ga bilo leta 2014 že dobrih 73 milijonov evrov. Za četrtino naj bi porasla tudi količinska prodaja proizvodov iz nafte, število bencinskih servisov pa naj bi se povečalo za 29 odstotkov, na kijr 570. Kljub vsemu je vrednost delnice Petrola pretekli teden z 285 evrov upadla na 274 evrov.

Medij: Dnevnik  Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 05. 2010 Foto: Jaka Adamič

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je zaradi suma usklajenega delovanja uvedla postopek zoper več bank, ki so lani poleti Infondu Holdingu zasegle zastavljene delnice Pivovarne Laško in Mercatorja.

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damjan Žugelj, je pod drobnogled vzela domnevno usklajeno delovanje bank pri razlastninjenju Boška Šrota v Pivovarni Laško in Mercatorju.

"Z ATVP, kamor sem naslovil pobudo, so me obvestili, da bodo postopek izpeljali po uradni dolžnosti. Prepričan sem, da banke delujejo nezakonito, zato bomo skušali doseči vračilo delnic ter s tem poplačilo upnikov in delničarjev," je včeraj za Dnevnik povedal stečajni upravitelj Infonda Holdinga Marko Zaman, ki mu je agencija po umiku nekdanjega pravnega zastopnika holdinga Roka Čeferina priznala vlogo stranke v postopku. Uvedbo postopka so potrdili tudi na ATVP, kjer podrobnejših pojasnil ne dajejo.

Začetek zgodbe sega v lanski avgust, ko je sedem domačih in ena tuja banka zaradi neporavnavanja obveznosti Infondu Holdingu, ki je bil takrat prek verige povezanih podjetij v lasti Boška Šrota, zaseglo 51 odstotkov delnic Pivovarne Laško in 24,4 odstotka delnic Mercatorja. Banke so deleže v obeh družbah zasegle v dobrih dveh tednih lanskega avgusta, pri čemer so jih nekatere skoraj hkrati prenesle na podjetja v njihovi lasti. Čeprav so v Infondu Holdingu bančni "rubež" skušali preprečiti z zahtevo za izdajo začasne odredbe in napovedjo odškodninskih tožb zoper banke, je družba, ki so ji bančne zaplembe po lastnih navedbah povzročile 145-milijonsko izgubo, že nekaj mesecev kasneje, natančneje decembra lani, končala v stečaju.

Po dostopnih informacijah je Zaman usklajenega delovanja "ovadil" vseh osem bank. Da nekatere med njimi dopuščajo možnost, da bi lahko zasežene delnice tudi izgubile, dokazuje podatek, da je Probanka v postopku stečaja v Infondu Holdingu prijavila "le" pogojno terjatev. Usklajenost bank tako v pivovarni kot v Mercatorju naj bi poleg skoraj hkratnih zasegov delnic, tako viri blizu ATVP, dokazoval nedavni dogovor med vodstvi treh domačih bank (NKBM, NLB in Abanke) glede dividendne politike v Mercatorju in lastništva v tej družbi ter glasovanje bank na lanski skupščini Pivovarne Laško (Mercator, odkar je v lasti bank, še ni izpeljal skupščine). Še dodaten "minus" za banke, ki so delnice uradno prodale, naj bi bilo dejstvo, da so te zasežene delnice dejansko zgolj prenesle na lastna podjetja.

Medij: Večer Avtorji: I. F. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 04. 2010 Stran: 8

Od 6,5 milijona evrov bruto dobička bodo 3,5 milijona evrov izplačali delničarjem za dividende

V letu 2009 je banka ustvarila 6,5 milijona evrov bruto dobička, kar je po mnenju nadzornikov primeren rezultat glede na krizne razmere v gospodarstvu. Z neto dobičkom 5,5 milijona evrov se je bilančni dobiček banke dvignil na 16,3 milijona evrov. Za izplačilo dividend bodo, kot predlagajo nadzorniki, delničarjem izplačali 3,5 milijona evrov, preostalih 12,8 milijona evrov bo kot nerazporejeni dobiček okrepilo kapitalsko ustreznost banke.

Skupni obseg poslovanja Finančne skupine Probanke je lani znašal 1,8 milijarde evrov, bilančna vsota Probanke pa 1,2 milijarde evrov (bila je za 6 odstotkov višja od leta 2008). Nadzorni svet Probanke je včeraj potrdil letno poročilo o poslovanju Probanke v letu 2009 in potrdil predlog delitve bilančnega dobička, ki ga bodo razdelili na junijski skupščini. Nadzorniki so bili zadovoljni, ker je banka lani dosegla 18-odstotno rast vlog nebančnega sektorja, kar je nad povprečjem bank v Sloveniji, ki je dosegel 14-odstotno rast. Vloge prebivalstva so porasle za 19 odstotkov, medtem ko je bančni sistem imel 5-odstotno rast. Tudi Probanka se lahko pohvali s povečanim kreditiranjem nebančnega sektorja za 6 odstotkov, medtem ko je rast kreditov v bančnem sistemu dosegla zgolj 0,6 odstotka. Probanka kljub neugodnim razmeram na finančnih trgih nadaljuje z rastjo obsegov poslovanja, rastjo kapitala in ohranja ciljno kapitalsko ustreznost, so sporočili iz Probanke. Sedanja uprava, ki ji predseduje mag. Romana Pajenk, bo skupaj s članoma Milano Lah in Vitom Verstovškom v drugi polovici maja nastopila naslednji petletni mandat. Romana Pajenk, ki vodi banko vse od njene ustanovitve leta 1991, je napovedala, da vizija banke ostaja med srednje velikimi slovenskimi univerzalnimi bankami in da ne bodo zmanjševali kreditne podpore gospodarstvu in prebivalstvu.

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2010 Stran: 24

Probanka je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 1,63 milijona evrov čistega dobička, kar je 117 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V celotnem lanskem letu je banka ustvarila 5,5 milijona evrov čistega dobička, ki je povečal bilančni dobiček na 16,3 milijona evrov. Ta bi se po predlogu nadzornega sveta uporabil za izplačilo delničarjem v višini 3,5 milijonov evrov, ostanek pa bi kot nerazporejeni dobiček krepil kapitalsko ustreznost banke.