Probanka

Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 01. 2011 Stran: 7

Lip Radomlje v lasti Tomaža Ročnika je Probanki, ki jo vodi njegova sestra Romana Pajenk, za 7,8 milijona evrov prodal nepremičnino v Radomljah

»V Ajdovščino se selimo, ker je to za nas ugodnejša lokacija. Predvidevamo postopen odkup celotnega aktivnega kompleksa Lipe, toje okoli 20 tisoč kvadratnih metrov. S podjetjem Lipa Plus, ki ima podoben program kot mi, bomo poskušali najti čim več sinergij,« je povedal direktor Lipa Radomlje Asto Dvornik.

---

Lesni družbi Lip Radomlje in Lipa Ajdovščina, ki proizvajata masivno pohištvo, sta bili oziroma sta še v likvidaciji. Lipa je še v likvidaciji, posluje pa še podjetje Lipa Plus. Za Lip Radomlje se je likvidacija lani jeseni končala, ker se je, kot pravi Dvornik, izboljšal njen položaj na trgu. Število zaposlenih so v času likvidacije zmanjšali za 82, podjetje jih ima še 140. Minuli teden je Lip z lastnikoma nepremičnin v Ajdovščini Vipa Nepremičnine in Lipa Ajdovščina podpisal najemno pogodbo, ki predvideva tudi postopen odkup. Selitev se začne aprila, najprej bodo preselili finalni del s 110 zaposlenimi, žago pa naj bi selili poleti 2011. Lip bo postal najemnik in kupec, Lipa Plus podnajemnik. Podjetji bosta ostali samostojni, ali bo v prihodnje nastalo eno samo, je zdaj še prezgodaj ugotavljati, pravita Dvornik in direktor Lipe Plus Peter Šmid.

Upnike Lipa bo poplačal Lip

Medij: Šentjurske novice Avtorji: L.H. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 01. 2011 Stran: 13

REŠEVANJE ŠENTJURSKEGA GIGANTA

Pet bank upnic in Slovenska industrija jekla so v začetku januarja vplačali milijon evrov, s čemer so dokapitalizirali Alpos, ki se je tako zelo verjetno izognil stečaju in ga čaka prisilna poravnava. Pogajanja o zagotovitvi 15 milijonov evrov obratnega kapitala še potekajo. Podjetje ta denar nujno potrebuje za zagon proizvodnje.

---

Prvi teden novega leta je prinesel končno nekaj zadovoljstva tudi v Alpos. Pet bank upnic (NKMB, NLB, Abanka, Factor banka in Probanka) in Slovenska industrija jekla (SIJ) je 5. januarja vplačalo milijon evrov in tako dokapitaliziralo največje šentjursko podjetje. Lastništvo Alposa se je zdaj popolnoma spremenilo, 20 odstotkov je pripadlo SIJ-ju, preostanek pa so si v enakih deležih razdelile banke. Kot je znano, so razlastitev obstoječih delničarjev v korist upnikov podjetja dosegli po novi insolventni zakonodaji, s čemer med lastniki Alposa ni več češke družbe Arcelor Mittal (imela je 38-odstotni delež) in podjetji z javnosti neznano lastniško strukturo iz Liechtensteina. Pod nosom za lastništvo (in dolgove) v Alposu so se obrisali tudi mali delničarji.

Medij: Šentjurčan Avtorji: M. N.,VE. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 01. 2011 Stran: 6

Podjetje Alpos je v četrtek, 6. januarja, z milijonom evrov dokapitaliziral pet bank upnic (NLB, NKBM, Abanka, Probanka in Factor banka) in Slovenska industrija jekla. Za uspešno prisilno poravnavo pa šentjursko podjetje potrebuje še 15 milijard obratnih sredstev. V Sindikatu kovinske in elektroindustrije Slovenije upajo, da bo razplet reševanja podjetja ugoden.

---

Cevarna dobiva nov material

Sekretar Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) Slovenije Mirko Hirei je pojasnil, da naj bi v zadnjih dneh v Alpos dostavljali veliko materiala, zlasti za cevarno. Z začetno dokapitalizacijo naj bi bil Alpos trenutno rešen. »Sledi pa nadaljevanje zgodbe, ki je drugi del dokapitalizacije, ko naj bi banke vplačale 15 milijonov svežega, zagonskega kapitala. To bi pomenilo, da bi Alpos s tem lahko pridobil sredstva za surovine in material,« je povedal Hirei. Dejal je, da so v teh dneh veliko razočaranje doživeli zaposlenih in nekdanji zaposleni, tako imenovani mali delničarjev, ki so bili razlaščeni, v podjetje pa so verjeli in v njem pustili svojo energijo in življenje. Kot smo že poročali, to omogoča Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kije v veljavi od julija 20-10, ki določa, da lahko dosedanji upniki svoje terjatve spremenijo v lastniški delež. »Upam si trditi, da je Alpos v celjski regiji prvo podjetje, ki je izkoristilo to zakonsko določilo. Po eni strani je to dobro, saj je to omogočilo verjetnost preživetja podjetja, po drugi strani pa so udarec doživeli mali lastniki, ki so izgubili vse. To je kruto, verjetno bi morala biti zakonodaja tukaj drugačna. Zlasti, če so ti mali delničarji svoj del pridobili iz naslova certifikata, ki so ga vložili v podjetje, sedaj pa so ta delež izgubili,« je dejal Hirei.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 12. 2010 Stran: 9

Ponovljena redna skupščina delničarjev Perutnine Ptuj z veliko neodgovorjenih vprašanj. Letošnje poslovanje Perutnine še z dobičkom?

Z zgolj 61-odstotno podporo delničarjev je bil včeraj popoldne ponovno (avgustovsko skupščino so ponovili zaradi neobjave sklica na spletnih straneh družbe) izglasovan predlog, da se 3,7 milijona evrov bilančnega dobička ne razdeli med delničarje. Četudi so za izplačilo simbolične dividende 0,067 evra na delnico (skupno 384 tisoč evrov), za predlog društva MDS, glasovali predstavnika Kapitalske družbe in Perutninarske zadruge Ptuj ter drugi mali delničarji, a so zmanjkali glasovi Probanke in njenih menedžerjev družbe Zlata moneta II, ki sta skoraj 15-odstotni lastnici Perutnine. Pri tem je zanimivo, da se je v tretjem četrtletju zaradi številnih oslabitev in rezervacij močno poslabšalo tudi poslovanje Probanke, ki od svoje naložbe v Perutnino niti nima kaj prida.

---

Kako do milijonov pri Infondih?

Dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, je na skupščini priznal, da je bilo lansko poslovno leto za Perutnino težko, sklenila ga je s slabih 1,3 milijona evrov čistega dobička, na naše prigovarjanje po skupščini, naj pojasni, kako poslujejo letos, pa je dejal, da z dobičkom, hkrati pa je priznal, da imajo največ težav s prodajo na srbskem trgu, zato tudi še niso želeli kupiti srbskega podjetja Agroživ. Uprava Perutnine naj bi bila dobila od nadzornega sveta soglasje za posojilo približno 11 milijonov evrov Infond Holdingu in Centru Naložbe (nekdanji Infond Holding 1), ki sta zdaj že v stečaju, a je pravna zastopnica društva malih delničarjev MDS Mojca Cvetko opozorila, da sta bili posojili zavarovani zgolj s patronatno izjavo, ki ne daje nobenih pravno zavezujočih učinkov. Pravni strokovnjaki so tudi mnenja, da bo morala Perutnina najbrž iti v pravni spor z Merkurjem, da si bo z njim izmenjala vzajemne deleže, saj je trenutno Perutnina 5-odstotna lastnica malo vrednega Merkurja. Strokovna javnost ugiba, da bi lahko bile iz tega naslova dodatne slabitve Perutnine v vrednosti do 30 milijonov evrov, kar bi lahko dodatno ogrozilo Perutnino, ki ima vsega dobrih 100 milijonov evrov kapitala. Delničarji so upravo Perutnine tudi opozarjali, naj razkrije vse karte, da se tudi Perutnina ne bo znašla v takšnih finančnih težavah, kot sta se že Sava, petinska lastnica Merkurja, ter še bolj sam Merkur, ki je trenutno v prisilni poravnavi.

Odvetnik pred Perutnino s predrto gumo

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 12. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Uprava Alposa z Mirjanom Bevcem na čelu v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom namesto 34-odstotnega poplačila obljublja 55-odstotno poplačilo v prihodnjih 13 letih. Kot je znano, so največje upnice družbe banke, ki velik del svojih terjatev nimajo zavarovanih. Alpos naj bi bankam namreč dolgoval več kot 220 milijonov evrov, skoraj 100 milijonov evrov tega pa je navadnih terjatev. Vrednost stečajne mase Alposa je po drugi strani ocenjena na 66,2 milijona evrov. Banke, zastopane v upniškem odboru Alposa, so s spremembo načrta že soglašale.

---

Banke upnice v upniškem odboru - NKBM, Abanka, Factor banka, Probanka, NLB in Banka Koper - so soglašale tudi s predvidenimi spremembami v kapitalu družbe. Uprava Alposa, poleg Bevca še člana uprave Stanislav Flander in Konrad Marot, je namreč odločila, da se kapital družbe v višini nekaj več kot šest milijonov evrov v celoti nameni za pokritje čiste izgube. Delnice obstoječih delničarjev so tako izgubile vso vrednost, sicer pa so člani uprave v sklepu odločili, da se »vse delnice dosedanjih delničarjev razveljavijo«. »Nov« osnovni kapital družbe v višini milijon evrov bodo vplačale banke upnice Alposa in družba SIJ - Slovenska industrija jekla. Pogoj za spremembe pri osnovnem kapitalu je sicer pravnomočna potrjena prisilna poravnava, na upravi sprejet sklep pa je zdaj v hrambi pri notarju. Če bo prisilna poravnava uspela, bo SIJ vplačala delnice v znesku 199.000 evrov, Factor banka, NKBM, NLB, Abanka in Probanka pa vsaka po 160.200 evrov. Nove delnice bi novi lastniki vplačali na fiduciami račun upravitelja, postopek povečanja osnovnega kapitala pa je uspešen le, če bo v celoti vpisanih vseh 20.000 novih delnic, z vrednostjo delnice 50 evrov. Prednostna pravica dosedanjih delničarjev je po sklepu uprave v celoti izključena.

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 12. 2010 Stran: 24

Družba Medaljon, ki je v lasti Probankinih menedžerjev, je včeraj iztisnila male delničarje Zlate Monete II in tako postala edina lastnica družbe.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 11. 2010 Stran: 15

Ljubljana - Lizinška podjetja zagotovo niso zanemarljiv akter na slovenskem finančnem trgu, najmanj nadzorovano pa je poslovanje tujih lizinških družb. Medtem ko ima Banka Slovenije skozi nadzor bank vpogled v lizinške družbe slovenskih bank, so lizinška podjetja s tujimi lastniki, tudi bančnimi, popolnoma siva lisa. Največji igralec na slovenskem lizinšem trgu je s skoraj polovičnim tržnim deležem po bilančni vsoti Hypo Leasing, ki ga vodi Andrej Potočnik. Ta ne spada pod okrilje Hypo Alpe Adria Bank Slovenija, ampak neposredno pod avstrijsko družbo Hypo Alpe Adria Leasing Holding. Navedeno pomeni, da je delovanje Hypo Leasinga, katerega bilančna vsota je septembra znašala 2,63 milijarde evrov, s stališča stabilnosti finančnega sistema povsem nenadzorovano. Nadzorujejo ga lahko le avstrijski organi, katerih pomanjkljivosti pa so se razkrile od zadnji aferi okoli Hvpo banke.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 10. 2010 Stran: 9

Dobrih 7600 delničarjev Zlate monete II bo že v kratkem iztisnjenih iz lastništva, za kar bo Medaljon v lasti družbe Probankinih menedžerjev moral odšteti poltretji milijon evrov

---

Največji delničar Zlate monete II je z 90,02 odstotka vseh delnic družbe Medaljon, katere izključna lastnica pa je družba Probankinih menedžerjev Profectus. Medaljon je nedavno že objavil prevzemno ponudbo za Zlato moneto II in delničarjem ponudil tri evre za delnico, kolikor zdaj ponuja tudi ob iztisnitvi, ki bo z veliko verjetnostjo izglasovana na skupščini 15. oktobra letos.

Irena Stanka Čurin, direktorica družbe Medaljon, je pojasnila, da imajo možnost plačila svojih delnic po iztisnitveni ceni, kar omogoča glavnemu lastniku zakon, prav vsi delničarji (vseh je še vedno 7636) in ne le tisti, ki se bodo udeležili oktobrske skupščine in nasprotovali iztisnitvi iz lastništva družbe.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 08. 2010 Stran: 10

Če je Klemen Sešok s Perutnino Ptuj ali s kakšnim od delničarjev dejansko podpisal svetovalno pogodbo, zadnje skupščine delničarjev ne bi bil smel voditi. Združenja (malih) delničarjev od Perutnine in z njo povezanih oseb naj ne bi prejela finančnih sredstev za svojo neudeležbo na skupščini

---

Po nedavni skupščini delničarjev Perutnine Ptuj, ki ima še vedno domala 10 tisoč delničarjev, je ostala odprtih cela vrsta vprašanj. Poročali smo, da je skupščino vodil Klemen Šešok iz družbe Taxgroup, sicer sin Dušana Šešoka, donedavnega predsednika Košarkarske zveze, ter direktorja in pomembnega lastnika ljubljanske Iskre. Klemen Šešok je širši javnosti postal bolj znan v zadnjem času, ko se je v medijih veliko pisalo o sumljivem prekupčevanju in spremembah namembnosti zemljišč v Ljubljani. Na skupščini je Klemna šešoka Vladimir Bilič, sicer zastopnik delničarjev Perutnine (družb Ibiko in List), izrecno povprašal, ali je v pogodbenem ali pooblastitvenem razmerju bodisi s Perutnino ali katerim izmed njenih (večjih) delničarjev, pa predsedujoči skupščine in ne predsednik Perutnine uprave, dr. Roman Glaser, na to vprašanje nista želela odgovoriti.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 08. 2010 Stran: 4

Manjšinski delničarji petih slovenskih elektrodistribucij zahtevajo, da se do konca leta oblikujejo končni predlogi za njihov lastniški izstop iz teh podjetij. A država kot večinska lastnica njihovega predloga na avgustovskih skupščinah elektrodistribucijskih podjetij, kot kaže, ne bo podprla.

---

»Poslovanje elektrodistributerjev gre po našem mnenju v škodo manjšinskih delničarjev, na primer investicijska politika, s čimer se pospešeno znižuje vrednost naložbe manjšinskih delničarjev. Zato bi morali izstop urediti čim prej,«trdijo na družbi pod okriljem Matjaža Gantarja KD Kapital, ki ima skoraj šest odstotkov Elektra Ljubljana.

---

In kaj bi »mali delničarji« - med njimi je vrsta izkušenih vlagateljev, od KD Kapitala, NKBM, Probanke, Triglava Stebra 1, Vipe Holdinga do Pivovarne Laško in Cinkarne Celje - radi v zameno za delnice elektropodjetij? »Kot primerno nadomestno premoženje ocenjujemo obveznice elektrodistributerjev z državno garancijo oziroma državne obveznice. Ali bi bile za zamenjavo primerne tudi delnice posameznih državnih podjetij, pa bi morali poznati strateške načrte teh podjetij in načrte države kot njihove lastnice, zato jih ne moremo vnaprej navajati,« odgovarjajo v KD Kapitalu.

MG: Proučujemo različice organiziranosti

A kot kaže, ne vodstva elektropodjetij ne država (gospodarsko ministrstvo) na skupščinah teh podjetij konec avgusta manjšinskim delničarjem ne bodo dali formalnih zavez, ki jih zahtevajo. Te pa so, da še letos dobijo končni predlog za izstop iz elektrodistribucijskih podjetij in se že do konca prihodnjega leta sklenejo vse pogodbe in dogovori za izstop.