Probanka

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 29.11.2015 kliknite na sliko ali tukaj. 

DEJAN LADIKA: Pred skoraj dvema letoma, sredi decembra leta 2013, ko je slovenska vlada z Banko Slovenije izpeljala bančno sanacijo, so lastniki podrejenih obveznic in delnic izgubili skoraj 600 milijonov evrov. Prvič objavljamo seznam tistih, ki so zaradi tako izpeljane sanacije izgubili največ. Pridobili smo podatke o razlaščencih NLB-ja, NKBM-ja, Banke Celje, Probanke in Banke factor. To kar vidite je seštevek vrednosti obveznic v teh bankah, ni pa podatkov za Abanko. Med družbami so največ izgubile Zavarovalnica Maribor, Skupna pokojninska družba in Zavarovalnica Triglav. Zanimivo je, da gre večinoma za podjetja, kjer ima posredno deleže tudi država. No precejšnji pa so tudi zneski pri posameznikih, kot vidimo celo do 3 milijone evrov. To je 10 največjih razlaščencev, med njimi so tudi nekatera znana imena. Oškodovani imetniki izbrisanih obveznic in delnic so se takoj obrnili na Ustavno sodišče, to pa je za dodatno pomoč pri razlagi zapletene pravno finančne zadeve zaprosilo sodišče Evropske unije v Luksemburgu. In v torej bo tam javna obravnava, kjer bodo svoja stališča predstavili razlaščenci, banke, ter državni akterji. Pred soočenjem v našem studiu pa si poglejmo še prispevek Vesne Zadravec.

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 11. 2015 Stran: 7

Čez slab teden, 1. decembra, je na Sodišču EU v Luksemburgu sklicana prva obravnava zaradi dve leti prej izbrisanih podrejencev. Preverili smo, kdo se je »oborožil« s kom.

Decembra 2013 je po odločbi Banke Slovenije okoli dva tisoč imetnikov podrejenih obveznic šestih bank izgubilo za okoli 600 milijonov evrov svojega premoženja. To bi - po prospektih sodeč - bilo ogroženo, če poenostavimo, le, če bi šle banke v stečaj.

A Banka Slovenije in vlada Alenke Bratušek sta se odločili, da bo banke rešila država. Stečajev bank NLB, NI _BM, Abanke, Banke Celje, Factor banke in Probanke ni bilo. Je pa bila vložena pobuda za oceno ustavnosti. In nato se je še bolj zapletlo.

Ko žvižgač vse pokvari ...

Medij: Kmečki glas Avtorji: G. G. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poročamo Datum: 26. 08. 2015 Stran: 12

Perutnina Ptuj

Informacija, da naj bi Slovenska industrija jekla (SIJ) z več kot 40 milijoni evrov v kratkem dokapitalizirala Perutnino Ptuj (PP), odmeva tudi med njenimi okrog 500 kooperanti, ki zanjo doma in v tujini redijo piščance in jih je okrog 300 povezanih v Perutninarsko zadrugo Ptuj. Slednja ima v PP drugi, 23,57odstotni lastniški delež (prvega, 24,26-odstotnega ima trgovska družba Merkur, d. d., v stečaju). V lastništvu si sledijo Holding PMP oziroma menedžerji PP (10,20 %), Kapitalska družba (9,91 %), Probanka v likvidaciji (7,68 %), ostalo so mali delničarji.

V zadrugi namere oziroma vstopa Rusov v Perutnino Ptuj, saj so večinski lastniki SIJ ruski podjetniki, nočejo komentirati. Predsednik Perutninarske zadruge Ptuj Simon Toplak, ki je tudi nadzornik v PP in kooperant, pa pravi, da jim glede na prezadolženost PP oziroma pogoje bank upnic kaj drugega niti ne preostane. Želi si edino, da bi Perutninini kooperanti še naprej imeli delo in zanj primeren zaslužek.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Gabrijel Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 08. 2015 Stran: 6

Za leto 2013 za 43,4 milijona evrov slabitev. Zato potreba po takojšnji dokapitalizaciji SIJ

V društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) in pri Kapitalski družbi so več let opozarjali, da mora Perutnina Ptuj prevrednotiti svoje naložbe v Merkurju, Infond Holdingu in Centru Naložbah, kar se je naposled zgodilo v lanskem letnem poročilu za leto 2013. Zaradi prevrednotenj se je kapital družbe z 90,1 milijona evrov znižal na 46,7, Perutnina pa je namesto 9,9 milijona evrov izgube predlani imela kar 53,3 milijona evrov izgube. Posledično je knjigovodska vrednost delnice Perutnine s 15,78 evra upadla na 9,01.

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 08. 2015 Stran: 24

Poslovno poročilo in podatki o ravnanju Romana Giaserja se berejo kot kriminalka. Lastništvo Perutnine Ptuj je zavito v meglo, podjetje, ki je tudi v pomembni Glaserjevi lasti, pa že nekaj let v velikih poslovnih težavah.

Ptujčan, danes 68-letni Roman Glaser, veterinar po poklicu, član Kučanovega Foruma 21, se je najprej zaposlil v Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Leta 1988, po opravljenem doktoratu iz veterinarskih znanosti, pa se je zaposlil v Perutnini Ptuj. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1905, po drugi svetovni vojni, natančneje 25. julija 1947, pa podržavljeno, kot je razvidno iz Poslovnega registra Slovenije.

V Kučanovih Časih Giaserja so leta 1988 imenovali za člana kolektivnega poslovodnega organa (KPO), odgovornega za usklajevanje proizvodnje, tehnologije in razvoja. Že leto pozneje je postal podpredsednik KPO za proizvodnjo, januarja 1992 pa predsednik KPO. Po tistem letu se je začelo lastninjenje nekdanjega družbenega premoženja, ki se je v Perutnini Ptuj končalo s soglasjem Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, izdanim 20. junija 1997. Glaser je bil tudi po preobrazbi lastnine oziroma v novi delniški družbi imenovan za predsednika uprave in generalnega direktorja. Iz njegovega uradnega življenjepisa, objavljenega na sicer slabo ažuriranih spletnih straneh Perutnine Ptuj, je razvidno, da je bil član upravnega odbora GZS, predsednik upravnega odbora Štajerske gospodarske zbornice, predsednik nadzornega sveta Perutnine Ptuj - Pipo iz Čakovca, predsednik sveta javnega zavoda Bistra Ptuj in predsednik Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj. O njegovem delu in zgodovini, povezani s tajkunsko Probanko, pa v uradnem življenjepisu ne piše nič. Prav tako ni omenjeno njegovo članstvo v Forumu 21. Mimogrede, nekdanji upravni odbor GZS, imenovan leta 2003, je štel 30 članov, med njimi pa je bilo kar sedem članov Foruma 21. Člani prvega in drugega so bili: Zoran Jankovič (Mercator), Roman Glaser (Perutnina Ptuj), Romana Pajenk (Probanka), Bine Kordež (Merkur), Tone Turnšek (Pivovarna Laško), Edvard Svetlik (Hidria) in Miloš Kovačič (Krka). To je bil tudi upravni odbor, ki je Glaserju leta 1997 podelil nagrado GZS. Glaser je bil predsednik nadzornega sveta Probanke v času, ko je ta nekritično podeljevala posojila in zašla v težave.

Medij: Finance Avtorji: Kotnik Tadej Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi Datum: 05. 08. 2015 Stran: 9

Začnimo z zgodbo iz nam dobro znane državice. Bilje torek in v njenem parlamentu je bilo napeto; pred poslanci je bilo namreč glasovanje o zakonu, ki bi omogočil oblastem, da ob državni dokapitalizaciji banke izbrišejo imetnike svojih podrejenih obveznic. Vladajoča koalicija je zakonu napovedala soglasno podporo, saj naj bi ta izbris velevala nova evropska pravila, med opozicijskimi poslanci pa je imel domala vsak nekaj zadržkov; nekateri so svarili, da bo izbris omajal zaupanje v domače banke in mu zato nasprotuje tudi nacionalno združenje bank, marsikateri pa je opozoril še, da so pravna mnenja - tudi tista, ki so jih naročili vladajoči - enotna, in sicer da bo zakon protiustaven.

Nato je poslance nagovoril takratni minister za finance, zdaj že direktor zasebne svetovalne družbe, in jim zatrdil, da je obravnavani zakon zagotovo skladen z ustavo, saj so ga z vso strokovnostjo in skrbnostjo napisali uradniki njegovega ministrstva, ki se na to področje najbolje spoznajo, vsi drugi pravniki pa so pač v zmoti.

Medij: TV Slovenija 1 Avtorji: Pesek Rosvita,Uranjek Eva Teme: Rajko Stanković, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi Datum: 31. 07. 2015 Termin: 22:16

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 31.07.2015, kliknite na sliko ali tukaj. 

Ljubljana, 31. julij 2015

ROSVITA PESEK (voditeljica): Ta teden je avstrijsko ustavno sodišče po 9 mesecih odločilo, da je bila razlastitev imetnikov podrejenih obveznic koroške Hypo banke protiustavna, kar krati pravico do lastnine. Tudi pri nas je podoben primer na Ustavnem sodišču, a slovenski sodni mlini meljejo počasneje. Podrejenci in delničarji že več kot leto dni čakajo na odločitev sodnikov, ki pa so za dodatna pojasnila že pred nekaj meseci prosili tudi Evropsko sodišče, a odgovora še niso prejeli. Ker se bo konec leta iztekel zastaralni rok, razlaščenci že napovedujejo odškodninske tožbe. 

EVA URANJEK (novinarka): Odločitev avstrijskega sodišča je pozitivna novica za vse izbrisane imetnike slovenskih podrejenih obveznic, pravijo njhovi zastopniki. Prepričani so, da bo tudi slovensko ustavno sodišče odločilo enako. A iz Banke Slovenije so nam sporočili, da so pomembne razlike med slovenskim in avstrijskim zakonom in da vzporednic ne moremo potegniti. Predsednik Društva malih delničarjev se s tem ne strinja. 

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva malih delničarjev Slovenije): Sodniki, avstrijski, so ugotovili, da gre za retroaktiven poseg v lastninsko pravico. Ti dve pravici sta bili kršeni tudi pri nas. Edina razlika, ki je med avstrijskim modelom in našim, je v tem, da so v Avstriji diskriminatorno, niso vsem porezali, pri nas so porezali vsem. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan,Rankov Suazana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 05. 2015 Stran: 7

PODJETJA

Z uvrstitvijo Perutnine Ptuj na seznam pomembnih naložb je vlada ogrozila postopek dokapitalizacije, ki so jo kot pogoj za reprogram posojil zahtevale banke upnice. Kapitalska družba je tako že ustavila aktivnosti za oblikovanje konzorcija lastnikov, ki so želeli s skupnim nastopom zagotoviti uspešno dokapitalizacijo.

Za tokratne zaplete v iskanju strateškega partnerja za Perutnino Ptuj, ki se giblje po robu kapitalske ustreznosti, je odgovorna vlada. V predlogu odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb je namreč Perutnino Ptuj nepričakovano opredelila kot pomembno naložbo, čeprav država obvladuje samo desetino delnic. Kapitalska družba, ki je bila pobudnica skupnega nastopa lastnikov ptujske družbe, je zato že prekinila vse aktivnosti za oblikovanje konzorcija, katerega namen je bil zagotoviti uspešno dokapitalizacijo in doseči čim višjo prodajno ceno za delnico.

Politika popravlja vtis zaradi prodaje Mercatorja

Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 04. 2015 Stran: 6

Kad, Zlata moneta 2, Merkur v stečaju ter Probanka v likvidaciji se dogovarjajo za skupno prodajo

Mimo neposlušnega šefa Perutnine Ptuj Romana Glaserja so se lastniki polovice Perutnine Ptuj začeli dogovarjati za skupno prodajo. Glaser ima sicer že svojega svetovalca BNP Paribas. A med preostalimi lastniki se sliši, da mu ne zaupajo, saj ne spoštuje niti zahtev po revizijah. Tudi reprogram bančnih dolgov od njih zahteva vsaj 20 -milijonsko dokapitalizacijo.

Kdaj in kako bi se lahko začela prodajati polovica Perutnine Ptuj (PP), še ni jasno - naši viri pravijo, da se še nekaj časa ne bo, saj so se pogovori šele začeli. Zlata moneta 2, nekdaj sojo obvladovali vodilni Probanke z Romano Pajenk na čelu, prek te pa obvladovali prav banko, ter Probanka, Id je od septembra 2013 v likvidaciji, sta že objavili pozive za prodajo deležev. Stečajna upraviteljica Merkurja, Id je s 24,3-odstotnim deležem največji lastnik PP, paje tudi napovedala prodajo deleža.

Zakaj vzporedna postopka?

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v začetku leta na Ministrstvo za finance naslovilo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja in sicer za stanje vseh depozitov, ki jih je Republika Slovenija imela v slovenskih bankah na dan 30.09.2013. Sprva smo v Društvu MDS dobili prijazen odgovor z Ministrstva, da bodo morali za podatke povprašati banke (kar si razlagamo kot da Ministrstvo ne ve kje in koliko depozitov ima RS) in bo zato nekaj časa trajalo, danes pa smo z Ministrstva prejeli odločbo, s katero so zavrnili našo zahtevo, sklicujoč se na posamezne banke, ki zaradi varovanja poslovne skrivnosti slednjih podatkov naj ne bi smele razkrivati. Sočasno pa Ministrstvo zapiše podatek, da je RS na dan 30.09.2013 imela deponiranih dobre 3 milijarde EUR sredstev s povprečno obrestno mero 3,9 % in ročnostjo 426 dni.

Ljubljana, 25. marec 2015

Razlastitev delničarjev in obvezničarjev za zaščito davkoplačevalcev?!

Zadnjih nekaj tednov smo na sejah delovnih teles Državnega zbora RS kakor tudi na izredni seji Državnega zbora RS s strani predstavnikov Ministrstva, Banke Slovenije kakor tudi nekdanje predsednice Vlade RS, mag. Alenke Bratušek, večkrat slišali, da je bila sanacija z izbrisom narejena zato, da se je zaščitilo ostale davkoplačevalce in da bi v nasprotnem primeru sledil stečaj bank.

Danes, dne 25.03.2015 končno imamo uradni podatek, da je imela na dan 30.09.2013 Republika Slovenija 3.012.300.000,00 EUR depozitov, s povprečno ročnostjo 426 dni, kar pomeni, da bi lahko sanacija bančnega sistema bila izvedena z razgradnjo navedenih depozitov, namesto tega pa se je država zadolžila na mednarodnih finančnih trgih po 7 % obrestni meri, čeprav se depoziti obrestujejo le 3,9 %. Toliko o ščitenju slovenskih davkoplačevalcev…

Ministrstvo se sprva sklicuje na ZUP potem pa v odločbi ugotovi, da ima vse podatke pri sebi ampak so na žalost poslovna skrivnost banke?!

Ministrstvo za finance nas je sprva 11.02.2015 obvestil, da mora skladno s 143. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) k udeležbi v postopek povabiti slovenske banke. Po pregledu 143. člena ZUPa se v Društvu MDS sprašujemo, kakšen pravni interes imajo pri celotni zadevi slovenske banke. Društvo MDS zahteva razkritje informacij od pristojnega ministrstva, koliko depozitov je imela država na konkreten datum. Podatka ne zahtevamo od banke in zato toliko bolj preseneča odločba z dnem 25.03.2015, kjer se navajajo trditve bank, da gre za poslovne skrivnosti banke?!

Da bo mera polna, pa ministrstvo celo v drugem odstavku odločbe navede, da razpolaga z vsemi podatki, vendar pa se sklicuje na poslovno skrivnost banke. Očitno predstavniki ministrstva ne razumejo, da podatke zahtevamo od njih, kot organa ki je dolžan razkriti informacijo javnega značaja in nas pri tem ne zanima pozicija banke, saj od nje nismo zahtevali nobenih podatkov niti ni pojasnjeno kakšen pravni interes bi imela pri razkrivanju informacij posamezna banka.

Za banke, ki se k postopku niso priglasile pa Ministrstvo sprejme odločitev namesto njih