Probanka

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Peter Žerjavič, Maja Grgič, (B.K.), Nejc Gole Teme: Mali delničarji , Rajko Stanković Datum: Pet, 08. jul.. 2016 Stran: 3

Preiskava Banke Slovenije Evropska komisija bi lahko tožila Slovenijo - »Sprenevedanje gospoda Draghija«

Ljubljana, Berlin - Banka Slovenije in njeni uslužbenci nimajo nobenih privilegijev pri izvajanju hišnih preiskav v predkazenskem postopku, so se v policiji odzvali na pismo predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija, kije ostro obsodil ravnanje slovenskih organov.

Mario Draghi je v sredo, ko so potekale policijske preiskave v Banki Slovenije pa tudi v NLB ter revizijskih družbah Deloitte in Ernst & Young, poslal uradni protest generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju, da so slovenski organi iz notranje mreže Banke Slovenije in računalniške strojne opreme, ki so jo uporabljali guverner Boštjan Jazbec, nekdanji viceguverner Janez Fabijan in nekateri drugi uslužbenci nezakonito zasegli informacije ECB.

Hkrati je pozval predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, naj posreduje. V obeh pismih je Draghi zapisal, da bodo skladno s slovensko zakonodajo raziskali možne primerne pravne ukrepe, ker so podatki ECB zaščiteni z zakonodajo EU, ki ECB daje posebno imuniteto.

Kaj to pomeni? ECB sama ne more narediti nič, ampak lahko o sumih kršitev obvesti evropsko komisijo. Če bo ta sumila, daje Slovenija kršila pravo EU, bo sprožila postopek po 258. členu pogodbe o delovanju Evropske unije, je pojasnil dekan fakultete za državne in evropske študije Matej Avbelj. »V praksi bo evropska komisija po diplomatski poti Ljubljano pozvala k pojasnilom. Če bi tudi po slovenskih odgovorih evropska komisija vztrajala, da gre za kršitev, bi Slovenijo lahko tožila pred sodiščem Evropske unije,« je dodal. V Sloveniji bi se lahko izpodbijala dejanja policije in tožilstva.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Darja Kocbek, (D.R.), (I.F.) Teme: Mali delničarji , Rajko Stanković Datum: Pet, 08. jul.. 2016 Stran: 2

"Uradno protestiram proti nezakonitemu zasegu informacij ECB in pozivam oblasti v Sloveniji, naj to kršitev odpravijo," piše Draghi.

Boštjan Jazbec je februarja lani potrdil, da je Evropska komisija zahtevala izbris delnic in podrejenih obveznic na podlagi pravil EU o državnih pomočeh, ki so začela veljati 1. avgusta 2013, torej še preden je bila direktiva, ki to ureja, sprejeta.

Po dostopnih podatkih policija v nobeni drugi državi v EU do zdaj ni opravljala hišnih preiskav v centralni banki, je pa novembra lani preiskala prostore centralne banke v Argentini.

Česa se bojijo v Evropski centralni banki?

ECB bo zaradi kriminalistične preiskave v Banki Slovenije preučila možnosti za pravne ukrepe, ki jih ima na volio v skladu s slovensko zakonodajo

Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je Sloveniji zaradi kriminalistične preiskave v Banki Slovenije in zasega zaupnih informacij ECB zagrozil s pravnimi ukrepi. Protestni pismi je poslal predsedniku Evropske komisije Jeanu-Claudu Junckerju in generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju. V obeh je napisal, da ga je o preiskavi obvestil guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. "Uradno protestiram proti nezakonitemu zasegu informacij ECB in pozivam oblasti v Sloveniji, naj to kršitev odpravijo," piše Draghi.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Irena Ferluga, (D.Ž.), (K.A.) Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 07. jul.. 2016 Stran: 2

Po dveh letih in pol od vložitve ovadb vendarle tudi preiskave bančnih izbrisov. Tokrat v NLB. Za 600 milijonov evrov posredno oškodovanih pol milijona državljanov

Včeraj je Slovenijo razvnela še ena akcija kriminalistične policije. Njeni sodelavci so obiskali Banko Slovenije in NLB. A težišče preiskave je bilo na centralni banki, saj so kriminalisti NLB hitro zapustili, zadržali pa so se tudi v dveh revizorskih hišah, v Ernst&Young in v Deloitte Slovenija. Vsi, ki so že od sanacije bank v decembru 2013 opozarjali, daje bila izračunana bančna luknja pregloboka, pogoji, ki so jih upoštevali revizorji, pa v celotnem evropskem prostoru za Slovenijo unikatni, da so temeljili na nerealno negativnih predpostavkah, in so se že pred dvema letoma izkazali za neupravičene, so včeraj doživeli prvo potrditev svojih prizadevanj.

Ovadbe v imenu imetnika izbrisanih obveznic NLB26?

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) so pred dvema letoma in pol v imenu imetnika obveznic NLB26 vložili kazensko ovadbo zoper NLB, ki jo je pripravila odvetnica Tamara Kek. Ta v okviru Društva MDS zastopa imetnike finančnih instrumentov v vseh bankah, kjer so bili izvedeni ukrepi Banke Slovenije, s katero je bilo neposredno oškodovanih 100.000 državljank in državljanov, posredno (preko pokojninskih družb) pa je bilo oškodovanih še dodatnih pol milijona državljanov.

"Glede na to, da že dve leti in pol čakamo tudi odločitev ustavnega sodišča v zvezi s številnimi ustavnimi pobudami, ki so bile vložene zaradi novele Zakona o bančništvu, sprejete pod nekdanjo predsednico vlade Alenko Bratušek, v Društvu MDS upamo, da se bodo zadeve vendarle v kratkem času razčistile in da bodo odgovorne osebe odgovarjale za škodo, ki je bila povzročena v slovenskih bankah," so zapisali v Društvu MDS. Eden najbolj zavzetih borcev za pravice razlaščenih upnikov podržavljenih bank dr. Tadej Kotnik pa: "Postopkov NPU in tožilstva ne morem komentirati, ker z njimi nisem seznanjen, tudi z današnjo preiskavo sem seznanjen le skozi poročila medijev. Če so moja javna dokumentiranja nepravilnosti in protislovij v bančni sanaciji decembra 2013 kaj prispevala k ugotavljanju dejanskega stanja, pa me to seveda veseli."

Danes je v javnosti odjeknila novica, da potekajo kriminalistične preiskave v Banki Slovenije, NLB in dveh revizijskih hišah. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo že dve in pol leti nazaj v imenu imetnika obveznic NLB26 vložili kazensko ovadbo zoper NLB, ki jo je pripravila odvetnica Tamara Kek. Odvetnica Tamara Kek v okviru Društva MDS zastopa imetnike finančnih instrumentov v vseh bankah, kjer so bili izvedeni ukrepi Banke Slovenije, s katero je bilo neposredno oškodovanih 100.000 državljank in državljanov Republike Slovenije, posredno (preko pokojninskih družb) pa je bilo oškodovanih še dodatnih 500.000 državljanov.

Glede na to, da že dve leti in pol čakamo tudi odločitev Ustavnega sodišča v zvezi s številnimi ustavnimi pobudami, ki so bile vložene zaradi novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), sprejete pod nekdanjo predsednico Vlade, mag. Alenko Bratušek, v Društvu MDS upamo, da se bodo zadeve vendarle v kratkem času razčistile in da bodo odgovorne osebe odgovarjale za škodo, ki je bila povzročena v slovenskih bankah.

Ljubljana, 06. julij 2016

Sodišče posredno pripoznava naše navedbe

Na podlagi doslej znanih javnih podatkov menimo, da je sodišče z izdanim sklepom o izvedbi hišnih preiskav posredno pripoznava in pritrjuje našim javnim navedbam, da sanacija bank ni potekala v skladu z veljavno zakonodajo. Glede na to, da so predmet današnjih preiskav Banka Slovenije ter družbi Ernst & Young ter Deloitte in NLB, lahko sklepamo, da so preiskovalci pripoznali tudi usklajenost delovanja in ravnanja, sicer teh med seboj nepovezanih oseb.

Glede na današnje pričanje vodja specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana pred preiskovalno komisijo Državnega zbora, pa v Društvu MDS ponovno zahtevamo, da vsi vpleteni v sanacijo bank (revizijske hiše, Banka Slovenije in posamezne banke) prično resno in odgovorno sodelovati s preiskovalnimi organi in da razkrijejo vse dokumente, ki so bili, po našem mnenju, temelj pravno spornim ukrepom v zvezi s sanacijo bank.

Na Ustavno sodišče smo 3.6.2016 naslovili predlog za začasno zadržanje z namenom zadržanja teka zastaralnih rokov za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije ter zoper poslovne banke in člane njihovih uprav. Z ozirom na to, da Ustavno sodišče še ni odločilo o več pobudah za oceno ustavnosti določb Zakona o bančništvu povezanih z izrednimi ukrepi prenehanja delnic in podrejenih obveznic bank, prvih vloženih že v začetku decembra 2013, smo ocenili, da je sedaj že skrajni rok za začetek priprave odškodninskih tožb.

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 18. jun.. 2016 Stran: 2

FINANCE / SANACIJA BANK

Sodišče EU bo težko pričakovano odločitev o sanaciji slovenskega bančnega sistema objavilo prve dni sod nih počitnic. Takrat bodo izbrisani obvezničarji z odškodninskimi tožbami začeli loviti zastaralne roke.

Sodišče EU v Luksemburgu bo svojo odločitev o sanaciji slovenskega bančnega sistema, na katero nestrpno čakajo tako oškodovani lastniki delnic in podrejenih obveznic bank kot vodilni v Banki Slovenije in na ministrstvu za finance, sporočilo v torek, 19. julija. Ustavni sodniki bodo takrat ravno začenjali sodne počitnice, izbrisani obvezničarji pa, kot kaže, z odškodninskimi tožbami lovili zastaralne roke.

Za zdaj brez zadržanja zastaralnih rokov

Ustavno sodišče je že decembra 2013 prejelo prve pobude za oceno ustavnosti določb Zakona o bančništvu (ZBan-1), na podlagi katerih so bili z odločbami Banke Slovenije dne 18.12.2013 petim slovenskim bankam (NLB, d.d., Nova KBM, d.d., Abanka, d.d., Probanka, d.d. in Factor banka, d.d.) izrečeni izredni ukrepi, s katerimi so bile izbrisane vse obveznice in delnice omenjenih bank. Odločitve Ustavnega sodišča še vedno ni, medtem ko se zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav v zvezi z navedenim izbrisom s koncem letošnjega leta iztekajo. 

Zato so pobudniki v okviru Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) in drugi pobudniki, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek d.o.o. pred Ustavnim sodiščem vložili ponovno zahtevo za začasno zadržanje določb Zakona o bančništvu (ZBan-1) s predlogom načina izvršitve tega sklepa, in sicer na način, da se tek zastaralnih rokov zadrži do odločitve Ustavnega sodišča, oziroma do izteka enega leta od objave odločitve Ustavnega sodišča v Uradnem listu.

Ljubljana, 08. junij 2016

Pobudniki, ki so na podlagi odločb Banke Slovenije praktično čez noč ostali brez vseh svojih naložb v podrejene obveznice in delnice bank menijo, da odsotnost sprejema odločitve s strani Ustavnega sodišča (absolutno prednostna obravnava, ki traja že skoraj 2 leti in pol) onemogoča ustrezno sodno varstvo. 

V Odvetniški pisarni Tamare Kek so utemeljili, da bi pobudnikom z nadaljnjim izvrševanjem 347. in 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) v zvezi s prvim in drugim odstavkom 352. člena Obligacijskega zakonika lahko nastale težko popravljive oziroma celo nepopravljive škodljive posledice, ker bi bili prisiljeni, da pred odločitvijo Ustavnega sodišča vložijo tožbe in zahtevajo sodno varstvo svojih pravic zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav, pri čemer bi bilo to sodno varstvo na podlagi izpodbijane ureditve popolnoma neučinkovito in bi lahko privedlo do kršitve njihove pravice do učinkovitega sodnega varstva. 

Medij: Poslovni Dnevnik Avtor: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: 06. 04. 2016 Ura: 00:02

Vrhovni sodniki so ustavnemu sodišču predlagali, da razveljavi člen zakona o bančništvu, ki lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic onemogoča tožbo proti odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih v bankah.

Zakon o bančništvu, na katerem je temeljila milijardna sanacija bančnega sistema in na katerega se je Banka Slovenije sklicevala pri izbrisu lastnikov podrejenih obveznic, je po mnenju vrhovnega sodišča protiustaven. Vrhovni sodniki, ki so od kolegov na ustavnem sodišču že zahtevali oceno ustavnosti, hkrati ugotavljajo, da je zakon, ki ne zagotavlja ustavnih pravic, kot so enakost pred zakonom, učinkovito pravno sredstvo ter sodno varstvo, problem slovenskega in ne evropskega prava ter v pristojnosti slovenskih in ne evropskih sodišč.

Kršene pravice do enakosti pred zakonom, sodnega varstva ...

Na vrhovno sodišče se je obrnil lastnik obveznic NLB 26, ki jih je banka ob izdaji leta 2010 med nepoučenimi vlagatelji tržila celo na svojih bančnih okencih. Upravno sodišče je namreč zavrglo njegovo tožbo zoper odločbo Banke Slovenije, saj po zakonu o bančništvu do nje preprosto ni upravičen. Zaradi navedenega je vrhovno sodišče člen zakona, ki mu tožbo onemogoča, poslalo v presojo ustavnemu sodišču.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,S. Č. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 19. 02. 2016 Stran: 3

Mnenje pravobranilca Vsaka stran si objavljene predloge razlaga v svojo korist - Ude: Malo konkretnih odgovorov našemu ustavnemu sodišču

Ljubljana - Generalni pravobranilec evropskega sodišča je bil zelo previden, saj razen tega, da sporočilo o bančništvu ni zavezujoče in da to ne pomeni kršitve zasebne lastnine, ni konkretno odgovoril na nobeno vprašanje, ugotavlja nekdanji ustavni sodnik dr. Lozje Ude.

Ude ugotavlja, da se s tem mnenjem tehtnica še ni nagnila v nobeno smer. Ude, ki pričakuje, da bo predlogu pravobranilca verjetno sledilo tudi evropsko sodišče, končna odločitev pa bo prepuščena slovenskim ustavnim sodnikom. »Iz tega mnenja nikakor ne izhaja, da so bili ti ukrepi razlastitve nujni in potrebni. O tem bo moralo presojati naše ustavno sodišče.« Ude še poudarja, da bo pri tem nedvomno pomembno vprašanje ugotovljenega negativnega kapitala bank, ki je po oceni številnih ekonomistov prenapihnjen.

Medij: Svet24 Avtorji: Kariž Žiga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 19. 02. 2016 Stran: 7

Razlaga EU

REŠEVANJE BANK, kije terjalo tudi izbris 600 milijonov podrejenih obveznic in delnic, očitno še vedno ni končano. Odločitev bo moralo sprejeti ustavno sodišče.

Ko smo leta 2013 reševali slovenske banke, so nam uradniki EU sporočili, da lahko to storimo le, če bomo ob tem razlastili tudi imetnike obveznic in delnic teh bank.

Finančno ministrstvo in Banka Slovenije sta navodilo upoštevali in po podatkih Vseslovenskega združenja malih delničarjev je škodo utrpelo sto tisoč imetnikov bančnih delnic in dva tisoč lastnikov podrejenih obveznic ter okoli 500 tisoč državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah, izgube pa so utrpela tudi številna podjetja in občine. Po navedbah Društva Mali delničarji Slovenije je skupna vrednost odpisa lastnikov podrejenih obveznic v NLB, NKBM, Abanki, Probanki, Factor banki in Banki Celje dosegla 597,25 milijona evrov.

NEUSTAVNA RAZLASTITEV