Nova KBM
Ali gredo Cerkveni Zvonovi po poti »tajkunov«? Vse kaže, da bo 65.000 delničarjev ostalo brez premoženja, Nova KBM »zabila prvi žebelj v krsto«
Ljubljana, 02. april 2011
ODPRTO PISMO nadškofu in metropolitu msgr. dr. Marjanu Turnšku
Spoštovani g. nadškof in metropolit msgr. dr. Marjan Turnšek,
Danes smo iz članka, objavljenega v enem izmed časnikov, izvedeli, da je prišlo do prve zaplembe premoženja cerkvenih holdingov Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding s strani NKBM. Omenjena banka naj bi unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 % domžalskega Heliosa, slabe 4 % Cinkarne Celje, dobra 2 % Petrola in 75.400 delnic Krke.
Žal z ogorčenjem in žalostjo ugotavljamo, da se dogovori o pravočasnem in korektnem obveščanju vseh delničarjev v zvezi s problematiko obeh holdingov ne spoštujejo. Uradne objave o tem pomembnem dogodku ni bilo ne na sistemu SEONET kot tudi ne na spletnih straneh obeh holdingov. Zato se jasno sprašujemo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta oba holdinga šla po poti Šrotovih holdingov Infond in Center Naložbe in Bavčarjevega holdinga Maksima? Za ogled prispevka v Dnevniku TV SLO 1 z dne 02.04.2011 ob 19 uri pritisni na sliko ali TUKAJ.
V začetku tedna smo bili sicer priča poskusu prve zaplembe premoženja Zvona Ena Holding s strani upnikov T2 d.o.o., kljub dvomljivim in vprašljivim izkazom o dejanski višini terjatev Gratela do T2 d.o.o. Čeprav je ravnatelj NGU p. Lojze Cvikl na našem sestanku dne 7. 3. 2011 zagotavljal, da je le še vprašanje dni, kdaj bo strateški investitor dokapitaliziral vaše gospodarske družbe in pognal »mlinsko kolo na vodi«, kot se je slikovito izrazil g. Cvikl, zadnji dogodki kažejo, da do tega ne bo prišlo.
Če temu ni tako vas prosimo, da nemudoma in jasno vsem delničarjem družb Zvon ENA Holding in Zvon DVA Holding sporočite, ali boste do ponedeljka 4. aprila 2011 zagotovili potrebna sredstva v višini vsaj 200 mio EUR dokapitalizacije za reševanje obeh holdingov, ali pa ste dokončno »vrgli puško v koruzo«?
NKBM - poročilo s skupščine
Predsednik Zavoda za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev (v nadaljevanju: Zavod ZIZMD) Stanislav Zajšek Predsednik in Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanji Društvo MDS) Rajko Stanković sta letos prvič skupno sodelovala pri organiziranem zbiranju pooblastil NKBM. Skupaj sta prejela 0,86 % zastopanega kapitala družbe oz. 0,48 % manj kot predstavnik VZMD, kar je najbrž posledica »cenega populizma« slednjega, ki je vztrajal pri delitvi »minornega dobička«.
Maribor, 22. Junij 2010
Mali delničar s 75 delnicami bi prejel le 4,65 EUR dividende, zato Društvo MDS in Zavod ZIZMD nista podprla nasprotnega predloga
Naj uvodoma izpostavimo, da Društvo MDS in Zavod ZIZMD vedno podpirata delitev bilančnega dobička vsaj v višini 1/3 za dividende, ko je to smiselno in ekonomsko upravičeno. Tako smo povišanje zneska dividende letos predlagali na skupščini Krke in Žita.
V zvezi z »očitki« oz. »cenenim populizmom« predstavnika VZMD zaradi nepodpore delitvi dividend je predsednik Društva MDS Rajko Stanković pri točki dnevnega reda o delitvi bilančnega dobička predstavil znano dejstvo, da ima povprečni mali delničar NKBM v lasti 75 delnic.
Tako bi predlagana delitev dobička v višini 0,11 EUR na delnico (s strani VZMD) pomenila, da bi takšen mali delničar prejel po plačilu akontacije dohodnine le 5,65 EUR dividende. Ob tem ne gre spregledati tudi dejstva, da bi banka imela še za vsaj približno 1 EUR stroška na delničarja in bi bil neto učinek 4,65 EUR na povprečnega delničarja NKBM !
Zato smo v Društvu MDS in Zavodu ZIZMD ocenili, da je pametneje pustiti ta dobiček v rezervah banke in s tem krepiti kapitalsko ustreznost banke, skladno s priporočili Banke Slovenije. Ob tem izražamo upanje, da bo NKBM ta dobiček oplemenitila tako, da bomo delničarji deležni »obilnejših« dividend v prihodnjih letih, kar trenutne projekcije rezultatov NKBM v prvih petih mesecih tudi nakazujejo - čisti dobiček naj bi se potrojil.
Mali delničarji se obnašamo kot odgovorni lastniki
Nova KMB - začetek organiziranega zbiranja pooblastil za skupščino. Ali bodo mali delničarju dobili svojega nadzornika v Novi KBM?
Ali bodo mali delničarju dobili svojega nadzornika v Novi KBM?
Družba Nova KBM, d.d., je danes, 04. Junija 2010, preko sistema SEONET obvestila, da bodo za 19. skupščino Nove KBM d.d., sklicano za 22. Junija 2010, organizirano zbirali pooblastila naslednji pooblaščenci: Dr. Jože Glogovšek, Ervin Hlede, Anton Benko, Stanislav Zajšek, mag. Kristjan Verbič in Rajko Stanković.
Predloga za delitev dividend v višini 11 centov na delnico nismo podprli, ker ima večina malih delničarjev od 11 do 50 delnic in strošek izplačila (cca 1 EUR na delničarja) bi bil nesorazmerno velik za skoraj "nični" učinek. Zato menimo, da je bolje, da se ta denar plemeniti in prinese večje dividende v letu 2010.
Delničarji banke bodo obrazce pooblastil prejeli po pošti na domač naslov. Izpolnjene in lastnoročno podpisane obrazce pooblastil vrnejo na naslov, natisnjen na povratni kuverti: Skupina pooblaščencev, Nova KBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor. Nova KBM d.d. pooblaščencem nudi organizacijsko pomoč.
Sodelovanje med Društvom MDS in Zavodom za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor je obrodilo sadove in tako prvič na organiziranem zbiranju sodelujeta obe organizaciji in tako lahko delničarji zaokrožite oz. izberete pod številko:
4. Stanislava Zajška - predsednika Zavoda za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor in
5. Rajka Stankovića - predsednika Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS).
Apeliramo, da izkoristite svojo upravljaljsko pravico in v čimvečjem številu vrnete izpolnjena pooblastila. Pooblastilo mora prispeti v banko, najkasneje 18. Junija 2010.
Če se strinjate s predlogi obeh pooblaščencev zadošča, da na prvi strani zaokrožite številko 4 ali 5 ter se na zadnji strani podpišete in napišete kraj in datum izpolnitve pooblastila.
Na tokratni skupščini bomo mali delničarji skušali v Nadzorni svet Nove KBM, d.d., izvoliti doc. dr. Simona Čadeža, kot predstavnika preko 102.000 malih delničarjev, ki v strukturi pomenijo nekaj več kot 24 %.
Doc. dr. Simon Čadež, preizkušeni računovodja, je predstojnik Inštituta za računovodstvo in revizijo na Ekonomski Fakulteti Univerze v Ljubljani. Napisal je vrsto znanstvenih in strokovnih del s področij računovodstva in strateškega managementa, znanje s teh področij pa posreduje študentom Ekonomske fakultete in Fakultete za matematiko in fiziko. Je član Evropskega (EAA) in Avstralskega (AFAANZ) združenja računovodij in finančnikov.
Poleg akademskega dela aktivno sodeluje tudi v širšem družbenem okolju. Je član poravnalnega odbora po 609. členu ZGD-1 za preizkuse menjalnih razmerij pri lastniškem preoblikovanju družb ter predsednik komisije za vodenje postopka prodaje kapitalskih naložb v Družbi za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Je tudi aktiven vlagatelj v vrednostne papirje domačih in tujih izdajateljev.
Nova KBM - doc. dr. Simon Čadež, kandidat za člana NS
Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS), je kot delničar družbe Nove KBM, d.d., 22. maja, vložilo nasprotni predlog k predlogu sklepa skupščine, objavljenim pod točko 6: Predlog izvolitve nadomestnega člana nadzornega sveta Nove KBM d.d. Hkrati je Novi KBM sporočilo, da bo, skladno z določili 300. člena ZGD-1C na skupščini, ki je sklicana 22. junija 2010 ugovarjalo objavljenemu predlogu sklepa in da bo druge delničarje pripravil do tega, da bodo glasovali za predmetni nasprotni predlog.
Nasprotni predlog k točki 6 se glasi:
»Na podlagi odstopne izjave z dne 04.11.2009 se skupščina seznani z odstopom dosedanjega člana nadzornega sveta, g. Marka Jazbeca, s funkcije člana nadzornega sveta. Za nadomestnega člana nadzornega sveta Nove KBM d.d. se za mandatno obdobje, ki se prične 22.06.2010 in konča 14.07.2012, kot predstavnik delničarjev izvoli doc. dr. Simon Čadež. Predlagatelj sklepa je Društvo MDS, predlog pa podpira tudi Zavod za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor.«
Utemeljitev: Društvo MDS je kot delničar Nove KBM, d.d. že dne 2. aprila 2010 na osnovi Poziva nominacijskega odbora Nove Kreditne banke Maribor, d.d., ponovno predlagalo le-temu docenta dr. Simona Čadeža kot kandidata za novega člana Nadzornega sveta družbe Nova KBM, d.d., ki naj predstavlja oz. zastopa interese nekaj več kot 100.000 malih delničarjev Nove KBM v nadzornemu svetu družbe. Predlagani kandidat izpolnjuje vse zahtevane kriterije in je predložil vsa zahtevana potrdila in dokazila, skladno s pozivom Nominacijskega odbora Nove KBM. Kandidat ima podporo tudi s strani Zavoda za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev, katerega predsednik Sveta je Stojan Auer, vodi pa ga Stanislav Zajšek.
Doc. dr. Simon Čadež, preizkušeni računovodja, je zaposlen na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani kot docent za področje računovodstva in revizije. Je nosilec večih predmetov s področja računovodstva na Ekonomski fakulteti in Fakulteti za matematiko in fiziko. Napisal je vrsto znanstvenih in strokovnih del s področij računovodstva, strategije in managementa. Je član Evropskega (EAA) in Avstralskega (AFAANZ) združenja računovodij.
Poleg akademskega dela aktivno sodeluje tudi v širšem družbenem okolju. Je predsednik državne predmetne komisije za splošno maturo za ekonomijo, član poravnalnega odbora po 609. členu ZGD-1 za preizkuse menjalnih razmerij pri lastniškem preoblikovanju družb ter član nadzornega sveta družbe Vipa Holding d.d. Je tudi aktiven vlagatelj v vrednostne papirje domačih in tujih izdajateljev.
NOVA KBM
GM-81/10
NOVA KBM, d.d., Maribor
Sklic 19. redne skupščine delničarjev Nove KBM d.d.
Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in veljavne zakonodaje uprava družbe sklicuje 19. redno sejo skupščine delničarjev družbe Nova KBM d.d.,
ki bo v torek, dne 22. junija 2010, ob 11. uri v dvorani Turner Hotela Habakuk, Pohorska ul. 59, Maribor.
Osnovni kapital Nove KBM d.d. je razdeljen na 26.081.979 navadnih imenskih kosovnih delnic, vse delnice imajo glasovalno pravico.
Dnevni red zasedanja in predlagani sklepi bodo v četrtek, 24.6. 2010, tudi objavljeni v časnikih Večer, Delo in Primorske novice, celotno gradivo je delničarjem na vpogled na sedežu Nove KBM d.d., Maribor, Ulica Vita Kraigherja 4, od dneva objave sklica do vključno 22. 6. 2010, in sicer vsak delovni dan od 10. do 13. ure.
V prilogi je pripet dnevni red s predlogi sklepov, pojasnila za delničarje in obrazci za prijavo.
Sporočilo bo objavljeno na spletni strani banke (www.nkbm.si) od 21.5.2010 naprej.
Uprava Nove KBM d.d.
Datum: 21.05.2010
Datum skupščine:
22.06.2010 - 11:00
Naslov:
ki bo v dvorani Turner Hotela Habakuk, Pohorska ul. 59, Maribor.
Vir objave:
SEONET z dne 21.05.2010, objava GM-81/10
Status:
arhivirana Nerevidirani finančni rezultati Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. za leto 2009
INI-109/10
NOVA KBM, d.d., Maribor
Nerevidirani finančni rezultati Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. za leto 2009
Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze d.d. in Zakona o trgu finančnih instrumentov družba Nova KBM d.d., Maribor objavlja naslednje sporočilo:
Nerevidirani finančni rezultati Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. za leto 2009
Sporočilo bo objavljeno na spletnih straneh banke (www.nkbm.si) od 9.2.2010 naprej.
Uprava Nove KBM d.d.
Datum: 09.02.2010
18. skupščina družbe Nova KBM,d.d., in povezava do aktualnih objav
za aktualne javne objave kliknite na logotip Nove KBM.
Upanje za izbrisane lastnike
Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš, Jelka Zupanič Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 4. oktober 2018 Stran: 3
VREDNOSTNI PAPIRJI Upanje za izbrisane lastnike Izrečena je prva, še ne pravnomočna sodba v prid izbrisanim obvezničarjem. Kot kaže, naj bi bil kmalu pred poslanci še zakon o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank
Potem ko so na sodišču potrdili, da so junija ugodili tožbenemu zahtevku dveh razlaščenih fizičnih oseb, ki sta kupili za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic Banke Celje, smo pogledali, kaj bi ta sicer še nepravnomočna sodba lahko pomenila za usodo več kot sto tisoč izbrisanih delničarjev in imetnikov obveznic v NLB, NKBM, Probanki, Factor banki in Banki Celje. Še posebej zato, ker naj bi sodišče nakupno pogodbo razglasilo za nično, kar pomeni, da bi morala Abanka, pravna naslednica Banke Celje, ki se je na prvostopenjsko sodbo sicer pritožila, izbrisanima vlagateljema, ki sta trdila, da ju banka ob nakupu obveznic ni dovolj podučila o tveganjih, povrniti glavnico z zamudnimi obrestmi.
Tadej Kotnik, tudi sam razlaščeni imetnik obveznic NLB26, meni, da bo ta sodba, če bo postala pravnomočna, sprožila kaskado podobnih tožb, v katerih bodo tožniki dokazovali, da so bili tudi sami vsaj tako nepoučeni, saj so imeli ob nakupu obveznic vsi na razpolago isti javno dostopni prospekt. In so zato vsi upravičeni do polne odškodnine.
V Društvu Mali delničarji Slovenije, ki ga vodi Rajko Stanković, upajo, da bodo tej odločitvi sledila tudi ostala sodišča. Vlado in poslance državnega zbora so spomnili, naj takoj izpolnijo zahtevo ustavnega sodišča po učinkovitem pravnem varstvu izbrisanih vlagateljev, Banko Slovenije pa, naj omogoči vpogled v dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbrise. Ponovno so se zavzeli za sklenitev poravnalne sheme. Tako s sodbami ne bi obremenjevali sodišč in bi znižali tudi stroške pravdanja izbrisanih delničarjev in obvezničarjev.
Primož Dolenc: "Zavezujem se, da bo Banka Slovenije polno sodelovala”
Števec 101.551 delničarjev bank je bilo izbrisanih.
1525 imetnikov podrejenih obveznic je bilo izbrisanih.
963 milijonov evrov je izpuhtelo, od tega 382 milijonov evrov delnic in 571 milijonov evrov obveznic.
Zakon Bertoncljeva prednostna naloga
Bančni razlaščenci so na sodišču dosegli svojo prvo bitko - pogovor z Rajkom Stankovićem
Medij: Radio Slovenija 1, Program A1 Avtorji: Saša Dragoš Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek, 1. oktober 2018 Ura 16:21 Država: Slovenija Doseg: 125.000 Trajanje: 05:00
VODITELJ: Bančni razlaščenci so na sodišču dosegli svojo prvo bitko. Celjsko sodišče je namreč odločilo, da mora Abanka kupcema podrejenih obveznic vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. O tem, kaj to pomeni za ostale razlaščence in kaj za sodno podlago za odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije v pogovoru Urške Jereb s predsednikom Društva Malih delničarjev Slovenije Rajkom Stankovićem.
RAJKO STANKOVIĆ: Tako je celjsko sodišče prvo presekalo ta mrtvi tek, saj je do zdaj se čakalo, da bo Vlada Republike Slovenije predlagala in državni zbor sprejel ustrezni zakon skladno z odločbo ustavnega sodišča in da bo Banka Slovenije izročila dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbris. Banka Slovenije se do zdaj večkrat bom rekel na nek način zavajala slovensko javnost, da teh dokumentov zaradi bančne tajnosti ne more izročiti in da je to del bom rekel tudi ECB-ja, kar pa ne drži, saj so ukrepi se izvedli, preden je bila Slovenija del enotnega bančnega sistema in upamo, da po bom rekel izboru novega guvernerja, ali bo to prvi ali drugi krog, to pač ne vemo, bodo končno izročili vso dokumentacijo, d a se lahko nedvoumno ugotovi, kaj je bilo prav in kaj ni bilo prav.
URŠKA JEREB: S tem dobivate tudi močnejše orožje v smislu pritiska na aktualno politiko. Kot ste že omenili, zakon v zvezi s tem že nekaj časa stoji, čeprav ga je vlada sprejela, potem je padel v državnem zboru navkljub zahtevam ustavnega sodišča, da se sprejme, skratka kakšne imate vzvode, da lahko pritisnete, v narekovajih seveda, na politiko v tem smislu?
RAJKO STANKOVIĆ: Glejte, Društvo MDS je že v soboto prek javne tv izjave pozvalo tako Vlado Republike Slovenije kot državni zbor kot Banko Slovenije, naj spoštujejo nemudoma odločbo ustavnega sodišča in vsak na svojem področju naredijo tisto, kar ustavno sodišče zahteva. Hkrati bo pa Društvo Malih delničarjev Slovenije ponovno obudilo svojo pobudo, ki je bila podana v začetku letošnjega leta, da se naredi poravnalna shema. Mi menimo, da bi lahko s poravnalno shemo, ki bi bila izvedena na način, da Republika Slovenija izda obveznice, ki se skotirajo na organiziranem trgu samo z enim disklejmerjem, da to nikoli več ne bodo predmet kakšne sanacije oziroma rezanj uspeli z nekim diskontom med različnim, med poučenimi in nepoučenimi vlagatelji to zadevo izvensodno zapreti in hkrati razbremeniti sodišča dolgotrajnih sodnih postopkov, saj moramo vedeti, da od bančnega izbrisa tako delnic kot obveznic že poteka peto leto.
