Nova KBM

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 10. 02. 2010 Stran: 4

Za dobro tretjino Mercatorja se zanima osem ponudnikov. Kdo so to, pa banke prodajalke še ne želijo povedati. Napovedujejo se zapleti s skrbnim pregledom

Morebitni kupci so lahko samo še v ponedeljek oddali nezavezujoče ponudbe za nakup dobre tretjine Mercatorja. Iztekel se je namreč javni razpis, s katerim je konzorcij bank prodajal skupaj 1.353.370 delnic poslovnega sistema (oziroma 36,35 odstotka kapitala z glasovalnimi pravicami). Gre za vrednostne papirje, s katerimi sta Infond Holding in Istrabenz zavarovala propadla posojila pri Unicredit Banki, Gorenjska Banki, Abanki, Novi KBM, Banki Koper, Hypo Alpe Adria Bank, NLB in Banki Celje.

Večino teh delnic so banke zasegle konec lanskega poletja, novembra pa so objavile razpis. Nanj se je javilo osem interesentov, je včeraj izjavil Uroš Marter iz svetovalne družbe Arkas. V imenu bank usklajuje prodajo Mercatorja. "Identiteta ponudnikov v tej fazi ne bo razkrita," je zapisal v sporočilu za javnost in dodal, bo zdaj sledilo preučevanje prispelih ponudb. Banke bodo izbrale "ožji krog ponudnikov, za katere se predvideva, da jim bo v mesecu marcu omogočena izvedba skrbnega pregleda družbe Mercator"

Skrbi o skrbnih pregledih

Medij: Večer Avtorji: Irena Ferluga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Razno Datum: 10. 02. 2010
 
Najpomembnejši vir financiranja NKBM so depoziti strank, ki so konec leta 2009 predstavljali 61,5 odstotka bilančne vsote.
 
Skupina Nove KBM je v letu 2009 dosegla 17,4 milijona evrov dobička iz rednega poslovanja, kar je za 8,6 odstotka več od načrtovanega, banka pa je dosegla 15,1 milijona evrov dobička iz rednega poslovanja. Čistega dobička je ostalo 12,1 milijona evrov, kar je 3,9 odstotka nad načrtovanim čistim dobičkom. Tako v skupini kot v banki je šel večji del dobička za rezervacije in oslabitve. Dobiček skupine pred izločitvijo rezervacij in oslabitev znaša 94,8 milijona evrov, kar je za 28,2 odstotka več kot v letu 2008 in je rezultat porasta čistih opravnin in čistih obresti, so včeraj sporočili iz NKBM.
 
Dobiček NKBM pred rezervacijami in oslabitvami znaša 70,8 milijona evrov, kar je za 28,6 odstotka več kot v letu 2008. Obrestna marža v skupini je znašala 2,42 odstotka, v NKBM pa 2,23 odstotka, kar je 0,37 odstotne točke nad povprečjem bančnega sistema. Skupina je v letu 2009 ustvarila 5,7 milijona evrov dobička iz naslova poslovanja z vrednostnimi papirji in tujimi valutami, medtem ko je imela leta 2008 iz tega naslova 13,3 milijona evrov izgube. V letu 2009 sta skupina in banka izboljšali stroškovno učinkovitost, nižji so tako administrativni kot operativni stroški, slednji so se v skupini na povprečno aktivo znižali za 0,16 odstotne točke in znašajo 2,01 odstotka, v NKBM pa so se znižali za 0,18 odstotne točke na 1,81 odstotka.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 02. 2010 Stran: 8

Tečaji večine delnic so v preteklem tednu stagnirali, tako da sta vodilna indeksa Ljubljanske borze, SBI 20 in SBI TOP, izgubila pol odstotka oziroma odstotek vrednosti. SBI 20 je tako vreden okrog 4120 indeksnih točk, SBI TOP pa je prvič po letošnjem 4. januarju spet vreden manj kot 1000 točk, natančneje 999,76 točke. V tem tednu so bile v ospredju delnice Mercatorja, Nove KBM in Krke.

Za delnico Mercatorja je bil pretekli teden dober, saj se je učvrstila na vrednosti tik pod 170 evrov. To, da se številni finančni in strateški investitorji zanimajo za nakup 36 odstotkov Mercatorja, ki ga prodajajo banke (delnice so zasegle Infond Holdingu) in čemur naj bi sledila še prevzemna ponudba, so očitno investitorji ocenili pozitivno. Prejšnji teden je bilo z delnico Mercatorja okrog 325 tisoč evrov prometa, kar je relativno veliko. A investitorji očitno čakajo na 8. februar, ko je skrajni rok za oddajo nezavezujočih ponudb in ko bo že več znanega, kolikšen je pravzaprav interes za nakup pomembnega, morda tudi večinskega deleža v Mercatorju, in ali lahko delnica ob morebitnem prevzemu seže tudi višje, recimo prek 200 evrov. Od (nejprodaje 23-odstotnega lastniškega deleža v Mercatorju bosta najbrž močno odvisna tudi finančni položaj Pivovarne Laško in vrednost te delnice.

Medij: Demokracija  Avtorji: V. K.  Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Zgodbe  Datum: 21. 01. 2010  Stran: 7

Danilo Toplek, direktor družbe Talum in vidni član SD V preteklem tednu smo v uredništvo prejeli pismo, v katerem delavci družbe Talum iz Kidričevega obtožujejo Danila Topleka, glavnega direktorja Takima in vidnega člana Pahorjeve SD). Gre v bistvu za kazensko ovadbo, poslano tudi vrhovnemu državnemu tožilstvu, v njej pa prijavitelji opozarjajo, da je Danilo Toplek skupaj z družbeniki leta 2001 ustanovil družbo T-Invest z namenom menedžerskega prevzema Takima.

V prijavi je zapisano, da so o tem že pred časom obvestili premierja Boruta Pahorja in ga pozvali, naj prepreči morebitne namere. Ker Pahor ni ukrepal, so zdaj kazensko ovadbo zaposleni v Talumu vložili tudi zoper premierja Pahorja. Očitajo mu, da je o vseh Toplekovih namerah in dejanjih dobro poučen, vendar skuša vse skupaj zamolčati, Topleka je celo nagradil z mestom predsednika nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor.

Medij: Delo - FT  Avtorji: Tomažin Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 18. 01. 2010 Stran: 12

Dolga leta so mesta vodilnih uslužbencev pomenila enosmerno ulico, kjer so imenovani samo dobivali. S tožbo Intereurope zoper nekdanjo upravo pa so se razmere malo obrnile.

Vzpostavila se je dvosmerna ulica. Signal, da so vodilna mesta izpostavljena tako nagradam kot tudi morebitnim kaznim, je zelo dobrodošel, saj prispeva k selekciji prihodnjih menedžerjev. Pričakujemo lahko, da bomo med vodilnimi zaznali manj pasivnih ljudi, katerih osnovni cilj je ohraniti status quo oziroma ne biti aktiven, da slučajno ne narediš napake. Le tako si poleg privatizacijskih olastninjenj razložimo pojav, da slovenska podjetja v zadnjih petnajstih letih niso bila dovolj dejavna pri razvoju ter širitvi na tuje trge. Posledice danes plačuje celotno gospodarstvo. Kako se bo razpletla tožba Intereurope, bo seveda pokazal čas, dejstvo pa je, da se je s tem odprl novi niz iskanja pravice.

Če pogledamo Istrabenz, lahko ugotovimo, da so mali delničarji še pred preklicem januarske skupščine zahtevali, da se na dnevni red uvrsti točka »Imenovanje posebnega revizorja in vložitev tožbe za povrnitev škode«. Mali delničarji so predlog pojasnili s tem, da je prišlo do očitne kršitve in opustitve dolžnosti ravnanja uprave v skladu z načelom vestnega in skrbnega gospodarstvenika. Nekdanji predsednik uprave je namreč zaradi skritega lastništva in tihega lastniškega obvladovanja družbe povzročil pojav očitnega nasprotja interesov in tako sprejemal odločitve, ki niso bile vedno v interesu družbe oziroma vseh delničarjev.

Medij: Delo - Mag Avtorji: Kopušar Sebastijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 11. 01. 2010 Stran: 29

»Dober dan, za vas imamo zanimivo borzno ponudbo.« Klici, ki dokazujejo, da skušajo borznoposredniške hiše na vse mogoče načine preživeti težke čase. Neposredno trženje borznih investicij je vse bolj pogosta praksa, pri čemer nekateri najbolj zagnani tržniki včasih presegajo mejo dovoljenega. Pri tem izkoriščajo nepoznavanje borznega dogajanja, v času velikih borznih krahov, ki sta jih povzročila tudi propadla tajkona, so njihov dodatni adut strahovi malih delničarjev pred izgubo premoženja.

Eden najbolj notoričnih delniških klicateljev je podjetje Delnica, d. o. o., ki že vrsto let na včasih precej sporen način klicari predvsem male delničarje, kaj naj naredijo s svojimi investicijami. V mnogo primerih gre za »certifikatske« delničarje, ki so svoje podarjeno premoženje nekoč vložili v enega od takratnih pidov, potem pa nanj pozabili.