Nova KBM

Skrivnostni finančni podporniki in donatorji "zaščitnikov" malih delničarjev

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 04. 2010 Stran: 21

Ljubljana - Nadzorni sveti Mercatorja, Petrola, Istrabenza, Krke, Gorenja, Nove KBM, Vzajemne, Pivovarne Laško, Zavarovalnice Triglav, Luke Koper in Žita so le nekateri, v katere sta v zadnjih mesecih Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča in društvo Mali delničarji (MDS) Rajka Stankovića želela nastaviti svoje predstavnike.

Svoje predloge sta opravičevala s sklicevanjem na interese malih delničarjev, vendar le malokrat razkrila, koliko delničarjevje sploh podpiralo te zahteve in njune kandidate, kaj šele, kateri so ti delničarji. Vprašanje je, ali gre dejansko za interese malih delničarjev- naše raziskovanje namreč kaže, da se za interesi obeh združenj velikokrat skrivajo interesi različnih gospodarskih družb, ki želijo prek njiju uveljavljati predvsem svoje kapitalske interese.

Kdo financira »zaščitnika« malih delničarjev

Zato smo želeli od obeh »zaščitnikov« malih delničarjev izvedeti, kako in predvsem kdo financira njuno delovanje. Imen financerjev tako Verbič kot Stanković nista želela razkriti.


Komentar Društva MDS
 
Prejeta vprašanja novinarja Dnevnika, dne 03. marec 2010 19:45.
 
"4. Katera podjetja so lani financirala vaše združenje in v kakšnem znesku? Prosimo vas, če nam lahko navedete poimensko katera podjetja so lani financirala vaše združenje."
 
Vnaprej hvala za odgovore, ki bi jih potrebovali do četrtka 4. marca do 17. ure.
 
S spoštovanjem
Matjaž Polanič
novinar Dnevnika

Odgovor Društva MDS poslan dne, 04. Marca 2010 ob 15.52 uri. 

"Zaradi izredno kratkega roka za podajanje odgovorov vam na to vprašanje ne moremo odgovoriti, ker moramo skladno s poslovnimi dogovori, za razkritje pogodbene stranke najprej sami pridobiti njihovo soglasje."

Glede na to, da VZMD svojim članom (koliko jih je, ni znano) sploh ne zaračunava članarine, ga očitno v celoti financirajo gospodarske družbe in drugi neznani donatorji. MDS članarino zbira, vendar ta predstavlja le 10 odstotkov njegovih prihodkov. Kot nam je sporočil Stanković, je imel MDS konec decembra lani 42 članov, ki so lani plačali 1260 evrov članarine. Z donacijami je MDS zbral 4250 evrov, z opravljanjem dejavnosti pa je zaslužil 8200 evrov. Primerjava z VZMD pokaže, da je MDS pravi palček, saj je imel VZMD po zadnjih znanih podatkih že leta 2008 307.544 evrov prihodkov.

Kako VZMD ustvarja prihodke, ostaja skrbno varovana skrivnost, saj Verbič na naša vprašanja ni želel odgovoriti. Dejal nam je le: »Na vprašanja ne bomo odgovorili, ker VZMD ne želi sodelovati pri primerjavi z MDS, ker ni primerjave med neprimerljivimi.«

Premoženje MDS in VZMD

Čadež predlagan za nadzornika NKBM

Medij: Večer Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 04. 2010 Stran: 9
 
Društvo MDS je vložilo predlog za izvolitev novega, devetega člana nadzornega sveta Nove KBM. Predlagani kandidat je doc. dr. Simon Čadež.

Simon Čadež se je rodil v Kranju, kjer je končal tudi osnovno in srednjo šolo. Po uspešno zaključenem študiju na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani se je tam tudi zaposlil kot asistent.

Borzne družbe lani z več kot milijardo evrov odpisov in oslabitev slabih naložb

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 04. 2010 Stran: 19

Družbe, ki jih vodijo oziroma so jih vodili (od leve proti desni) Draško Veselinovič (NLB), Saša Fajs (Center Naložbe), Andrej Lovšin (Intereuropa), Boško Šrot (Pivovarna Laško), Matjaž Kovačič (Nova KBM). Robert Časar (Luka Koper), Matjaž Gantar (KD Group), Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Aleš Žajdela (Abanka Vipa) in Stanislav Valant (NFD Holding), so lani ustvarile skupno kar 411 milijonov evrov čiste izgube, oblikovati pa so morale za rekordnih 685 milijonov evrov oslabitev in odpisov.

Nekateri bankirji so se obnašali, kot da bi evre tiskali sami

Medij: Večer Avtorji: Topolovec Rajko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pisma bralcev Datum: 01. 04. 2010 Stran: 25

Smo v mesecu, ko se delajo poslovne bilance za preteklo leto. Glede na raznolike medletne mahinacije v naši največji banki nas seveda zanima, kako se je poslovno leto izteklo v NLB, v kateri naj bi lani prihajalo do klientalizma oziroma do sumljivih bančnih poslov, recimo "kramarjeve nagrade", slabo zavarovanih kreditov nekaterim tajkunom, enormnih bankirskih plač in izplačanih sejnin nadzornikom ...I Zato smo državljani še tem bolj presenečeni, da se je sedaj prav za to banko začelo govoriti o ponovni dokapitalizaciji, kar v realnosti pomeni, da se namerava Nova Ljubljanska banka postaviti na čvrstejše noge s pomočjo injekcije davkoplačevalskega denarja.


S podobno dokapitalizacijo smo se Slovenci v samostojni državi že srečali, in sicer, ko smo po razsulu Jugoslavije morali podpreti obe naši največji banki v Ljubljani in Mariboru. Takrat v devetdesetih smo še bili v zanosu pridobitve neodvisne države in smo "še lahko na eno oko zamižali" glede povišanja davkov, ki jih taka sanacija povleče za seboj. Na ta način sta si naši največji banki, ki jih je izčrpal samoupravni socializem, resnično opomogli.

NKBM ob 3,7 milijona evrov "pozabljenih" terjatev

Medij: Dnevnik Avtorji: K. Š. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 03. 2010 Stran: 25

Ljubljana - NKBM bo kot ena največjih upnic v stečaju podjetij iz skupine Mesna industrija Primorske (MIP) skoraj zagotovo utrpela izgube, vsaj za 3,7 milijona evrov pa uprava banke pod vodstvom Matjaža Kovačiča že ve, da jih lahko odpiše.


Gre za višino terjatev NKBM do podjetja MIP Pomurka reja, ki jih je banka »pozabila« prijaviti do izteka roka. Ker NKBM, ki se je s težavami MIP sicer intenzivno ukvarjala vse od sredine leta 2008, do 23. julija lani terjatev ni prijavila, jih je stečajni upravitelj Boštjan Repnik v celoti prerekal in sodišče mu je pritrdilo. Banka je odločitvi sodišča razumljivo nasprotovala, a doživela hladen tuš, saj je višje sodišče v Mariboru odločitvi okrožnega sodišča iz Murske Sobote pritrdilo. Vodstvu druge največje banke v večinski državni lasti zdaj ne preostane nič drugega, kot da lastnikom NKBM, med katerimi je več kot sto tisoč malih delničarjev, pojasni, zakaj jim ni uspelo prijaviti terjatev.

Skernišakova članica uprave NKBM še naslednjih pet let

Medij: Večer Avtorj: Sta Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2010

Nadzorni svet Nove KBM je na včerajšnji redni seji obravnaval tekoče poslovanje banke in Skupine Nove KBM ter za petletno obdobje imenoval Manjo Skernišak za članico uprave.


Nadzorniki so obravnavali tudi tekoče poslovne rezultate banke in Skupine Nove KBM za obdobje januar in februar 2010, ki so v skladu z načrtovanimi.

Manja Skernišak je že 25 let zaposlena v Novi KBM. Funkcijo članice uprave je prevzela leta 2005, zadolžena pa je za področje komerciale banke.

Ivanušič: Sava Re ne potrebuje dokapitalizacije!

Medij: Finance Avtorj: Tanja Smrekar Teme: Novice Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2010

V lastniško sestavo Save Re bi lahko vstopila Evropska banka za obnovo in razvoj, smo neuradno izvedeli

Na Savi Re na čelu z Zvonkom Ivanušičem trdijo, da dokapitalizacije vsaj ta hip ne potrebujejo. Naši neuradni viri menijo nasprotno: "Verjetno bodo dokapitalizacijo kmalu potrebovali, saj poslovanje ne doma ne na južnih trgih menda ni dobro."

Po neuradnih informacijah je Sava Re lani ustvarila za več kot 20 milijonov evrov izgube, predlanskim pa za osem milijonov evrov. Tudi njenim zavarovalnicam na jugu menda ne gre najbolje. Rezultate bo Sava Re predstavila 8. aprila. Pozavarovalnica Sava Re ima zavarovalnice na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji, Črni gori in na Kosovu. Doma je lastnica Zavarovalnice Tilia , skupaj z NKBM pa solastnica Zavarovalnice Maribor. Spomnimo: z NKBM se je Sava Re že bojevala za prevladujoči vpliv v Mariboru.

Unicredit Slovenija krepko povečal posojila bankam

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 03. 2010 Stran: 9

Poslovanje leta 2009

Manj pa so lani kreditirali podjetja - Banka je lani imela 3,2 milijarde evrov bilančne vsote, kar jo uvršča na četrto mesto med slovenskimi bankami

Ljubljana - »Verjamem, da bo kriza še prizadela nekatere sektorje in ni izključeno, da nas lahko doleti kriza v obliki črke W; da bo recesija torej znova zagrozila in da nas čakajo še hude razmere,« je na včerajšnji tiskovni konferenci ob predstavitvi lanskih rezultatov poudaril član uprave banke Unicredit Slovenija Janko Medja.


Po oceni uprave Unicredita se Slovenija »še ni ozdravila prevelike odvisnosti od kreditnih virov iz tujine in se niti ne bo, če ne bo veliko bolj odgovorno in profesionalno dopuščala tujih neposrednih investicij v gospodarstvu. V Sloveniji je namreč premalo akumulacije, po drugi strani pa je videti veliko razlogov za optimizem. Čeprav so določeni dejavniki še zelo negotovi, pričakujem, da bo imelo slovensko gospodarstvo v prihodnje neko stabilno rast,« je poudaril Medja. Predsednik uprave banke France Arhar pa je poudaril, da glavni vzrok za padec gospodarske rasti doma ni le v veliki soodvisnosti slovenskega gospodarstva od izvoznih trgov, zlasti nemškega. »Nam konkurenčnim državam^ ki izvažajo na iste trge, sta se izvoz in uvoz lani zmanjšala od n do 13 odstotkov.

Naloga bank ni upravljanje podjetij

Slovenska Unicredit lani "zbežala" od podjetij k javnemu sektorju in prebivalcem

Medij: Dnevnik Avtorji: Hren Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 03. 2010 Stran: 20

Ljubljana - Unicredit banka Slovenije je lani ustvarila za polovico manj dobička pred davki kot leto prej, znašal je 11,25 milijona evrov, bilančno vsoto pa je povečala za 13 odstotkov na 3,2 milijarde evrov, s čimer je tržni delež povečala za 0,3 odstotne točke in ostaja četrta največja banka v Sloveniji. Čeloma sku pina Unicredit je lani ustvarila 1,7 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 57,6 odstotka manj kot predlani.


Z doseženim je predsednik uprave slovenske hčerinske banke France Arhar zadovoljen in za letos napoveduje povečanje dobička. Pojasnil je, da se je banka lani na podlagi ocene tveganj preusmerila h kreditiranju bank, javnega sektorja in prebivalstva. Posojila bankam in finančnim institucijam je povečala za 65 odstotkov (na 708 milijonov evrov), posojila javnemu sektorju, vključno z državo, za 67 odstotkov (na 221 milijonov evrov), posojila prebivalstvu pa za 14 odstotkov (na 657 milijonov evrov). Posojila podjetjem so nasprotno skrčili za 2,5 odstotka (na 1,18 milijarde evrov).

Šest slovenskih bank blokiralo vse račune cerkvenega Zvona Ena Holdinga

Medij: Dnevnik Avtorji: Več avtorjev Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 03. 2010 Stran: 17

Ljubljana, Maribor - Nova Ljubljanska banka (NLB), Raiffeisen banka, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Hypo-Alpe Adria in Nova KBM so v torek blokirale vse transakcijske račune Zvona Ena Holdinga, enega izmed petih največjih slovenskih finančnih holdingov, ki je prek družbe Gospodarstvo Rast v večinski lasti mariborske nadškofije.


Okrožno sodišče v Mariboru je namreč izdalo sklep, s katerim je v celoti ugodilo izvršnemu predlogu Dravskih elektrarn Maribor (DEM) za izterjavo Zvona Ena Holdinga in zaseg premoženja, s katerim je ta zavaroval posojilo, ki ga je leta 2007 odobril tedanji direktor DEM Damijan Koletnik. Poleg rubeža sredstev na transakcijskih računih bo tako DEM na dražbi prodal tudi 27.607 delnic NLB ter delnice dveh skladov v Bosni in Hercegovini, s katerimi je Zvon zavaroval še preostalih devet milijonov evrov posojila, s katerim je pred dvema letoma in pol financiral nakup delnic Petrola.

Da so prejeli izvršbo in da imajo blokirane račune, nam je včeraj potrdil predsednik uprave Zvona Simon Zdolšek. »Do zdaj smo vedno iskali rešitve za poplačilo obveznosti, nameravamo jih iskati tudi v prihodnje,« je dejal. »Z odločitvijo sodišča smo zadovoljni, saj smo prepričani, da vodi k vrnitvi dolgovanega zneska,« je bil kratek direktor DEM Viljem Pozeb in dodal, da izvršba še ni pravnomočna. Zvon Ena Holding se lahko na sklep sodišča pritoži v osmih dneh, vendar to ne bi zadržalo izvršbe.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.