Nova KBM

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 04. 2010 Stran: 10

Ker vlada obravnava Novo KBM, za razliko od NLB, za njeno odvisno družbo, je moral Mercator objaviti, daje država posredno presegla 5-odstotni lastniški delež v "najboljšem sosedu". Je Banka Celje prodajala Mercator, ker bo celjsko banko prodala NLB?

Nemalo začudeni smo bili, ko je slovenska vlada včeraj v svojem sporočilu zapisala, da bo Mercator obvestila, da je slovenska država skupaj z njenimi odvisnimi družbami presegla 5 odstotni lastniški delež v "najboljšem sosedu".

Šlo naj bi za to, da je Nova KBM, ki je v 42-odstotni lasti slovenske države, sklada Kad in Sod pa sta njena 9-odstotna lastnika, od prejšnjega tedna postala več kot 5-odstotna (natančno 5,24 odstotka) lastnica Mercatorja, predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič pa naj bi postal nadzornik Mercatorja.

Toda ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj niso tega sporočili lani, ko sta NLB z njeno Banko Celje po zaplembi delnic posojilojemalcu Infond Holdingu postali več kot 15 odstotni lastnici Mercatorja.

Zaradi zagrožene kazni ali namiga?

Namreč, po zakonu o trgu finančnih instrumentov je za kršitelja, včeraj so ujeli zadnji dan roka, zagrožena 25 tisoč evrov visoka kazen (za pravno osebo) in še 4.200 evrov (za fizično osebo), če se teh sprememb ne objavi. Država je v Novi KBM (42-odstotna) kakor tudi v NLB (33-odstotna) največja lastnica - nikjer sicer večinska, a v obeh primerih obvladuje s povezanimi osebami večino lastništva teh dveh največjih slovenskih bank. In zakaj se delež NLB v Mercatorju ne prišteje k deležu NKBM, s čimer bi država bila posredno v "najboljšem sosedu" več kot 16-odstotna lastnica?

Nekateri menijo, da je želela prek dopisne seje vlada morebitnim tujim investitorjem v Mercator - ne gre pozabiti, da štiri banke še vedno prodajajo 16 odstotkov delnic Mercatorja - sporočiti, naj dajo roke stran od največje slovenske trgovske družbe. Irena Ferkulj s finančnega ministrstva pa je sporočila, da NLB pač ni v večinski lasti države in z njo povezanih oseb, kar formalno resda drži.

Medij: Delo  Avtorji: Križnik Božena  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 20. 04. 2010 Stran: 9

Ljubljana - Mali delničarji Mercatorja prek svoje informacijske pisarne v okviru Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) nasprotujejo načrtom uprave Mercatorja glede višine dividend za leto 2009. Uprava je namreč v gospodarskem načrtu za leto 2010 zapisala, da bo predlagala skupščini delničarjev izplačilo dividend v znesku 2,50 evra bruto na delnico, kar je dobra polovica dividende, določene s srednjeročno dividendno politiko družbe.

Medtem ko v VZMD menijo, da ima Mercator na voljo več kot dovolj virov in tehtnih razlogov za izplačilo predlaganih višjih dividend, pa v Mercatorju zahtevo VZMD komentirajo zelo kratko in zadržano. Tamkajšnja direktorica odnosov z javnostmi Barbara Stegel je pojasnila: »Predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2009 bo sestavni del letnega poročila, ki bo v skladu s predpisi objavljeno do konca aprila. O predlogu odločajo delničarji na skupščini delničarjev. Nadzorni svet in uprava družbe pri oblikovanju predloga uporabe bilančnega dobička upoštevata vse relevantne poslovne okoliščine in dejavnike, tudi pričakovanja delničarjev.

NKBM kupuje Mercator

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Matejčič Katarina,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 04. 2010 Stran: 7

Delničarji naj bi dobili okoli osem evrov bruto za delnico; Kovačič iz NKBM, ki dokupuje Mercator in želi dokapitalizacijo, bo nadzornik trgovca

Domače banke, ki so lani Istrabenzu in Infondu Holdingu zasegle Mercator, so včeraj z upravo Žige Debeljaka dosegle dogovor o višji dividendi. Ta naj bi bila okoli petodstotna glede na tržno vrednost. Informacije o tem, ali bančni dogovor vsebuje tudi sporazum o (ne)prodaji deleža, pa so nasprotne.

Po včerajšnji vrednosti bi to znašalo okoli osem evrov bruto na delnico, kot je včeraj predlagalo tudi društvo VZMD, od katerega pa se banke po naših informacijah distancirajo. Za zdaj sta uprava in nadzorni svet Mercatorja predlagala 2,5 evra dividende bruto na delnico. Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak in prvi nadzornik Robert Sega zvečer nista bila dosegljiva za podrobnejše odgovore. Že popoldne pa so nam v družbi potrdili, da bodo pri predlogu za uporabo bilančnega dobička upoštevali tudi pričakovanja delničarjev. Dividendno politiko družbe bo sicer Mercator letos moral določiti na novo - triletna shema iz leta 2007 se namreč izteče.

Kdaj gredo banke v prodajo?

Medij: Dnevnik Avtorji: Lun Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 04. 2010

Ljubljana - Nova KBM je v četrtek od Banke Celje kupila slabe tri odstotke delnic Mercatorja ter s tem postala peta največja lastnica slovenske trgovske družbe. Za omenjen paket delnic, ki ga je Banka Celje pridobila lani z zasego zastavljenih delnic Infonda Holdinga, je NKBM odštela kar 18 milijonov evrov oziroma 173 evrov na delnico.

Z nakupom delnic je tako predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič korak bližje članstvu v nadzornemu svetu. Kot smo že poročali, je po naših informacijah Kovačič ostalim bankirjem, ki so v lastništvo Mercatorja vstopili lani z zasego zastavljenih delnic, izrazil želje po članstvu v nadzornem svetu Mercatorja, vendar naj bi imeli ostali bankirji do tega pomisleke. Zato je Kovačič napovedal, da bo delež v Mercatorju povečal, svojo napoved pa je že začel uresničevati.

Mercatorjeve delnice je NKBM kupila že v ponedeljek. Novogoriška Vipa mu je prodala 7400 delnic, mariborski Medaljon pa 3523 delnic. Oba posla sta bila sklenjena po ceni 164 evrov za delnico, skupna vrednost pa je znašala nekaj manj kot 1,8 milijona evrov. Z vsemi nakupi delnic v tem tednu si je NKBM svoje lastništvo v največjem slovenskem trgovcu povečala z 2,18 odstotka, na 5,24 odstotka, ter tako postala peta največja lastnica Mercatorja.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 04. 2010 Stran: 9

BORZNI TEDEN

Medtem ko naj bi Nova KBM včeraj po neuradnih podatkih od Banke Celje za 18,04 milijona evrov odkupila še 104.270 delnic Mercatorja (po ceni 173 evrov za delnico) ter tako lastništvo v "najboljšem sosedu" povečala na 5,24 odstotka, se je v zadnjem obdobju povečalo tudi zanimanje (tujih) investitorjev za delnice Nove KBM. Tako so v zadnjem tednu tuji investitorji lastništvo v Novi KBM s 6,58 povečali na 6,91 odstotka, v aprilu pa je bilo s sicer ne preveč likvidno delnico Nove KBM okrog poldrugi milijon evrov prometa. Očitno tuji portfeljski investitorji delnico Nove KBM ocenjujejo pri vrednostih okrog 12,2 evra za zanimivo.

Medij: Delo  Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 15. 04. 2010  Stran: 9

Zahteva NKBM za izvršbo jih je presenetila

V Pivovarni Laško so prepričani, da imajo utemeljene razloge za ugovor Direktor je prepričan, da z vračanjem kreditov letos ne bo težav

Ljubljana - Vodstvo Pivovarne Laško je presenetila zahteva NKBM za unovčitev zastavnega jamstva za posojilo, ki gaje najela nekdanja večinska lastnica pivovarne, družba Center naložbe, Pivovarna Laško, tedaj pod taktirko Boška Šrota, pa je morala zanj jamčiti z delnicami Radenske. »Zgodbo smo seveda poznali,« je dejal direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko, »nismo pa pričakovali zahteve za izvršbo. Menili smo, da se bomo z banko kmalu dogovorili o rešitvi. Potem ko smo dobili sklep sodišča, pa smo sklenili vložiti ugovor proti izvršbi. Kmalu se bomo poskušali sestati z vodstvom banke in menim, da bomo zadevo ustrezno sanirali.«

V Pivovarni Laško so prepričani, da imajo utemeljene razloge za ugovor. Ker pa še niso do konca preučili vse spremljajoče dokumantacije, nam Zorko vsebine pravnih argumentov še ni mogel pojasniti; za ugovor imajo Laščani čas do konca tedna.

Je to edini tak kredit iz lastniške verige Boška Šrota, ki bi utegnil prizadeti Pivovarno Laško, ali je še kje kakšen? Mislim, daje to edini. Sicer bi lahko rekli, da pomenijo nevarnost vsi krediti, ki niso bili vrnjeni, a ta je bil posebej sporen.

Za družbi Center naložbe in Infond Holding ste že lani zahtevali stečaj, pa vam je uspelo le pri zadnjem, medtem koje Center naložbe ostal v prisilni poravnavi. Če bi sodišče odredilo stečaj, ne bi bilo težav z izvršbo, ker jih v stečaju pač ni.

Infond Holding so poleg naših zahtev pognale v stečaj še nekatere druge okoliščine, ki pa jih pri Centru naložbah ni bilo. Mi smo pač zahtevali stečaj za oba z namenom, da bi obvarovali premoženje, zavarovali svoje terjatve in male delničarje, a o tem je odločalo sodišče. Začele so se polemike, ali je stečaj prava poteza, zdaj pa se je izkazalo, da bi bila.

Kako pa je z drugimi krediti, ki bodo zapadli letos in jih je najela družba oziroma skupina Pivovarna Laško? Če se ne motim, konec junija zapade kratkoročno posojilo v znesku 45,8 milijona evrov in v drugi polovici leta posojilo v znesku dobrih 40,8 milijona evrov.

Medij: Finance Avtorji: M. W. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 15. 04. 2010 Stran: 6

V prisilni poravnavi mariborske finančne družbe Center Naložbe (CN) - ta sodi med družbe, prek katerih je nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot poskušal speljati prevzem pivovarne -je skupno 13 upnikov prijavilo za 90 milijonov evrov terjatev. Od tega je upravitelj Aleksander Simon priznal za 81,2 milijona evrov terjatev, izhaja iz včerajšnje objave na agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Večino priznanih terjatev, za 56,8 milijona, imajo družbe, povezane s Skupino Laško; Radenska (25 milijonov evrov), Pivovarna Union (19), Fructal (6,5), Pivovarna Laško (6,2), Kolonel (5,4) in Delo (0,5 milijona).

Terjatve sta prijavili dve banki; upravitelj je celovškemu Hypu priznal celotno 12,2-milijonsko terjatev, državni NKBM pa je od prijavljenih 6,5 milijona priznal 6,26 milijona terjatve. Inštitutu IECD Maribor, katerega družbenika sta profesorja Borut Bratina in Dušan Jovanovič, je upravitelj priznal le 2.400 evrov ali četrtino terjatve, ker da ni »materialnih dokazov o opravljeni storitvi«. Čeprav ima CN 33.230 delničarjev, največji je Kolonel, pa razen dveh noben ni prijavil terjatev iz naslova neizplačanih dividend (4,17 evra za delnico). Kristjan Verbič iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev je slab odziv pojasnil s »tehtanjem med realnimi možnostmi, da dividendo dobijo, in s stroški«.

Medij: Večer Avtorji: Sta Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 04. 2010

Ljubljansko okrajno sodišče je v petek sprejelo sklep, s katerim dovoljuje upniku Novi kreditni banki Maribor (NKBM) izvršbo zaradi izterjave 6,5 milijona evrov zoper dolžnika Pivovarno Laško. Laščani so namreč pred letom dni zastavili 345.304 delnic Radenske za zavarovanje posojila, ki ga je družba Center naložbe pridobila pri NKBM.

Pogodbo o zastavljenih delnicah Radenske je podpisal nekdanji direktor Pivovarne Laško Boško Šrot. Laščani že napovedujejo, da bodo v zakonskem, osemdnevnem roku vložili ugovor na sklep o izvršbi, saj menijo, da obstajajo razlogi, ki preprečujejo predlagano izvršbo, je Pivovarna Laško včeraj sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze.

Kot se je izvedelo iz virov blizu Pivovarne Laško, je postopek o uresničitvi pogodbe o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev voden napačno. Delnica Radenske je namreč vredna okrog 10 evrov, kar pomeni, da je predmet izterjave vreden 3,4 milijona evrov. V Pivovarni Laško se tako sprašujejo, kako je NKBM prišla do zneska v višini 6,5 milijona evrov.

Medij: Kapital Avtorji: Taškar Beloglavec Bojan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 04. 2010 Stran: 22

Gospodarska rast v Sloveniji naj bi znašala 0,6 oz. 1,3 %

Stečaji temeljito obremenjujejo slovenska sodišča, ki so lani obravnavala skupaj nekaj več kot 1.200 postopkov zaradi insolventnosti. Največje bilo osebnih stečajev - več kot 700, sledijo pa stečaji podjetij - 450.

Skromnejša rast. Slovensko gospodarstvo naj bi po zadnji napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) letos doseglo 0,6-odstotno rast. Urad je torej oceno v primerjavi z jesensko znižal kar za tretjino. Prav gradbeništvo pa je tisto, ki višjo rast preprečuje. UMAR je z vsako napovedjo gospodarskih gibanj za letos bolj pesimističen. Nemška vlada je nasprotno v zadnji januarski napovedi gospodarsko rast za letos zvišala z 1,2 na 1,4 %. Slovenija naj bi torej letos rasla več kot polovico počasneje kot Nemčija, na katero je slovenski izvoz najbolj vezan. Ker izvozu kaže bolje, je gradbeništvo, ki predstavlja pomemben delež BDP-ja, očitno v resni recesiji.

Po mnenju analitikov iz Banke Slovenije se Sloveniji obeta zmerna gospodarska rast. Obseg BDP-ja se bo v tem letu povečal za 1,3 %, v letu 2011 pa za 1,8 %. Stopnja inflacije bo letos dosegla 1,6 %, v prihodnjem letu pa 1,4 %. Po predvidevanjih bosta letos osebna potrošnja in javna poraba stagnirali, pri čemer se lahko prva celo zmanjša, druga pa malo poveča. Za investicije v Banki Slovenije pričakujejo, da bi se letos lahko povečale za 2,6 %, izvoz naj bi se povečal za 5 %, uvoz pa za približno 3 %.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 04. 2010

Ljubljana - Skupina Pozavarovalnica Sava (Sava Re) je lani ustvarila rekordnih 28 milijonov evrov čiste izgube. Gre že za drugo zaporedno izgubo Skupine Sava Re, ki je do leta 2008 nikoli ni imela.

Poleg slabšega tekočega poslovanja ter spremenjenih pravil pri oblikovanju rezervacij in oslabitev so na poslovanje Skupine Sava Re negativno vplivale tudi hčerinske zavarovalnice. Z izjemo Zavarovalnice Tilia in kosovske Dukagjini so namreč vse preostale družbe iz Skupine Sava Re poslovale z izgubo. Največ, in sicer kar pet milijonov evrov izgube, je ustvarila makedonska Sava Tabak, okoli 2,5 milijona evrov izgube sta imeli črnogorski Montenegro osiguranje in hrvaški Velebit osiguranje, srbska Sava osiguranje pa je minulo leto zaključila z 1,5 milijona evrov izgube.

"Brez enkratnih dogodkov (rezervacij, slabitev in odpisa terjatev) bi matična družba lani poslovala z dobičkom, izguba skupine pa bi bila veliko manjša," je na predstavitvi rezultatov povedal predsednik uprave Save Re Zvonko Ivanušič. Izguba hčerinskih zavarovalnic je po njegovih besedah v veliki meri posledica odpisov zapadlih terjatev in rezervacij, ki so se zvišale po večji stopnji kot kosmate premije. Skupina Sava Re je lani premije povečala za slabih deset odstotkov, na 251 milijonov evrov, kar je opazneje pod stopnjami rasti iz preteklih letih. Za letošnje leto Ivanušič načrtuje 262 milijonov evrov kosmatih premij, dobičkonosnost kapitala naj bi se zvišala na štiri odstotke, čistega dobička pa naj bi bilo za okoli šest milijonov evrov.