Nova KBM

 

Medij: Dnevnik　Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 24. 05. 2010 Stran: spletna izdaja 11.42

Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) je v soboto za skupščino NKBM, ki bo 22. junija, vložilo nasprotni predlog za imenovanje nadomestnega člana nadzornega sveta. Medtem ko vodstvo NKBM na to mesto predlaga Aleša Krisperja, MDS želi, da delničarji na to mesto izvolijo Simona Čadeža.

---

Več kot 100.000 delničarjev NKBM bo na junijski skupščini med drugim odločalo o imenovanju nadomestnega člana nadzornega sveta, potem ko je novembra lani iz njega zaradi imenovanja v upravo NLB odstopil Marko Jazbec. Nadomestni član bo kot predstavnik delničarjev v devetčlanskem nadzornem svetu nastopil mandat od 22. junija letos do 14. julija 2012.

MDS s podporo Zavoda za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor v nadzorni svet NKBM predlaga Čadeža, v katerem bi ta zastopal interese več kot 100.000 malih delničarjev, so danes sporočili iz društva. Kot so pojasnili, predlagani kandidat izpolnjuje vse zahtevane kriterije za to mesto.

Delničarji NKBM bodo na skupščini odločali tudi o predlogu vodstva, naj se bilančni dobiček za leto 2009 v višini 2,89 milijona evrov v celoti uporabi za druge rezerve iz dobička. Vodstvo banke je namreč delničarjem predlagalo neizplačilo dividende na podlagi priporočila Banke Slovenije vsem bankam, naj letos ne izplačajo dividend, pač pa krepijo kapital.

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 05. 2010 Stran: 22

Delničarji Nove kreditne banke Maribor (NKBM) bodo letos ostali brez dividend. Na skupščini, ki bo 22. junija, uprava in nadzorni svet lastnikom predlagata, naj se bilančni dobiček za leto 2009 v višini 2,89 milijona evrov v celoti uporabi za druge rezerve iz dobička.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Lipnik Karel,Sovdat Petra Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 18. 05. 2010 Stran: 4

Konverzija dolgov za zdaj le v načrtih Pivovarne Laško

Pivovarna Laško bo na letošnji skupščini predlagala dokapitalizacijo z odobrenim kapitalom, kar pomeni, da bo dokapitalizacija manjša od sto milijonov evrov. V NKBM so potrdili, da se s Pivovarno Laško pogajajo o dolgovih, v drugih bankah pa molčijo.

---

Pivovarna Laško, ki je v zelo težkem likvidnostnem in finančnem položaju, bo skupščino, na kateri bodo glasovali o dokapitalizacij i, sklicala v prvi polovici junij a. Delničarji bodo o predlogu dokapitalizacij e glasovali v drugi polovici julija.

Direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko je včeraj izjavil, da se o konverziji dolgov v lastniške deleže še ne pogovarjajo, je pa to ena od možnosti za prihodnje pogovore o tem, kako bodo nadomestili primanjkljaj kapitala. Bodo pa na skupščini predlagali odobreni kapital.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena,G. R.,STA Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 05. 2010 Stran: 10

S ključno ministrsko ekipo bo uprava NLB govorila o strategiji banke za prihodnje obdobje, več znakov pa kaže, da bi znale v lastniški strukturi NLB nastati spremembe. O dokapitalizaciji NKBM minister za finance ne ve nič

---

Bolj kot vprašanje z zelo dolgo brado, kdaj naj bi delnice NLB uvrstili na borzo, je od lanskega decembra odprto vprašanje, kdaj bodo lastniki banko dokapitalizirali. Potrebo po dokapitalizacijah naših bank in podjetij so analitiki začeli napovedovati lani, ko so banke v zaostrenih pogojih krize začele izkazovati poslovne rezultate na precej nižjih ravneh, kot smo jih bili vajeni prejšnja leta.

Po decembra načrtovani in odloženi dokapitalizaciji NLB je minister za finance dr. Franc Križanič dejal, da jo bo dokapitalizirala tudi država sama, če bo treba, in da bo to storila v prvi polovici leta. Ali bo šlo za dokapitalizacijo ali v resnici za sanacijo banke, je vprašanje brez dogovora. Takrat je bila dokapitalizacija odložena, ker se druga največja lastnica belgijska KBC ni določila sodelovati v njej oziroma je odločitev odložila - najprej na januar, potem očitno za nedoločen čas. Toda pogovori z njo, so povedali v kabinetu ministra Križaniča, potekajo: "Pogovori so odprti, njihov zaključek pa bo odvisen od priprave načrta dokapitalizacije."

Medij: Dnevnik  Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 05. 2010 Foto: Jaka Adamič

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je zaradi suma usklajenega delovanja uvedla postopek zoper več bank, ki so lani poleti Infondu Holdingu zasegle zastavljene delnice Pivovarne Laško in Mercatorja.

---

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damjan Žugelj, je pod drobnogled vzela domnevno usklajeno delovanje bank pri razlastninjenju Boška Šrota v Pivovarni Laško in Mercatorju.

---

"Z ATVP, kamor sem naslovil pobudo, so me obvestili, da bodo postopek izpeljali po uradni dolžnosti. Prepričan sem, da banke delujejo nezakonito, zato bomo skušali doseči vračilo delnic ter s tem poplačilo upnikov in delničarjev," je včeraj za Dnevnik povedal stečajni upravitelj Infonda Holdinga Marko Zaman, ki mu je agencija po umiku nekdanjega pravnega zastopnika holdinga Roka Čeferina priznala vlogo stranke v postopku. Uvedbo postopka so potrdili tudi na ATVP, kjer podrobnejših pojasnil ne dajejo.

Začetek zgodbe sega v lanski avgust, ko je sedem domačih in ena tuja banka zaradi neporavnavanja obveznosti Infondu Holdingu, ki je bil takrat prek verige povezanih podjetij v lasti Boška Šrota, zaseglo 51 odstotkov delnic Pivovarne Laško in 24,4 odstotka delnic Mercatorja. Banke so deleže v obeh družbah zasegle v dobrih dveh tednih lanskega avgusta, pri čemer so jih nekatere skoraj hkrati prenesle na podjetja v njihovi lasti. Čeprav so v Infondu Holdingu bančni "rubež" skušali preprečiti z zahtevo za izdajo začasne odredbe in napovedjo odškodninskih tožb zoper banke, je družba, ki so ji bančne zaplembe po lastnih navedbah povzročile 145-milijonsko izgubo, že nekaj mesecev kasneje, natančneje decembra lani, končala v stečaju.

Po dostopnih informacijah je Zaman usklajenega delovanja "ovadil" vseh osem bank. Da nekatere med njimi dopuščajo možnost, da bi lahko zasežene delnice tudi izgubile, dokazuje podatek, da je Probanka v postopku stečaja v Infondu Holdingu prijavila "le" pogojno terjatev. Usklajenost bank tako v pivovarni kot v Mercatorju naj bi poleg skoraj hkratnih zasegov delnic, tako viri blizu ATVP, dokazoval nedavni dogovor med vodstvi treh domačih bank (NKBM, NLB in Abanke) glede dividendne politike v Mercatorju in lastništva v tej družbi ter glasovanje bank na lanski skupščini Pivovarne Laško (Mercator, odkar je v lasti bank, še ni izpeljal skupščine). Še dodaten "minus" za banke, ki so delnice uradno prodale, naj bi bilo dejstvo, da so te zasežene delnice dejansko zgolj prenesle na lastna podjetja.

Medij: Finance Avtorji: Janez Tomažič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2010

Skupina NKBM bo poslovne rezultate za obdobje januar-marec objavila 26. maja

Srbska Credy banka, članica skupine NKBM, je v prvih treh mesecih še povečala izgubo. Lani je je bilo za 859 tisoč evrov, letos pa za 1,43 milijona evrov. Banki so upadli tako čisti obrestni prihodki kot provizije.

---

Matična NKBM, vodi jo Matjaž Kovačič, je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 7,5 milijona evrov dobička iz rednega poslovanja, kar je manj kot polovico ustvarjenega v prvih treh mesecih 2008. Čistega dobička druga največja slovenska banka ni razkrila, analitiki pa menijo, da ga je bilo za približno šest milijonov evrov. NKBM je 55-odstotni delež v Credy banki kupila v začetku marca, zato bo v skupinskih rezultatih upoštevala le mesec poslovanja Credy banke.

Credy v prvem četrtletju s slabo krvno sliko

Butična srbska banka, ki obvladuje 0,5 odstotka srbskega trga, je v prvih treh mesecih imela za 582 tisoč evrov čistih obrestni prihodkov, kar je 16-odstotni upad s primerljivim obdobjem lani, in za 745 tisoč evrov provizij. Čista izguba banke se je povečala za 66 odstotkov, na 1,43 milijona evrov. Banka je v prvih treh mesecih izvedla za 593 tisoč evrov odpisov in oslabitev, v istem obdobju lani slabitev ni opravila.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 05. 2010

Ljubljana - "V kolikor Zvonu Ena Holdingu ne bo uspelo podaljšati kratkoročnih posojil, lahko nastala situacija povzroči, da družba ne bo sposobna nadaljevati poslovanje v takem obsegu in vsebini kot sedaj," v letnem poročilu Zvona Ena Holdinga opozarja revizorka ABC Revizije Katarina Kolarič.

Katere naložbe je zastavil in ali so med njimi tudi deleži Heliosa, Cinkarne Celje, Abanke, Petrola... v letnem poročilu ni razkrito.

---

Konec decembra lani je imel namreč Zvon Ena Holding pri bankah najetih za le 8,2 milijona evrov dolgoročnih in za kar 229 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Poleg tega si je pri družbah v skupini kratkoročno sposodil 15 milijonov, pri drugih neznanih družbah pa še dodatnih 139 milijonov evrov. Skupno je imel tako Zvon Ena Holding, ob le 76,5 milijona evrov kapitala, za več kot pol milijarde evrov obveznosti, s katerimi je financiral pretežno dolgoročne projekte.

Za najeta posojila je Zvon Ena Holding izdal za 150 milijonov evrov menic in zastavil Krekovo družbo za upravljanje, T-2 ter za skoraj 140 milijonov evrov naložb. Katere naložbe je zastavil in ali so med njimi tudi deleži Heliosa, Cinkarne Celje, Abanke, Petrola... v letnem poročilu ni razkrito.

Medij: Večer Avtorji: Sta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2010

Konzorcij štirih bank, ki prodajajo delež v Mercatorju, se z vodstvom trgovske družbe usklajuje o načinu izvedbe skrbnega pregleda Mercatorja, je dejal Uroš Marter, direktor Arkasa, ki posreduje pri prodaji. Postopek se bo verjetno nekoliko zavlekel, tudi zaradi objave Mercatorjeve namere za odkup Merkurjevih trgovin.

---

V konzorciju bank, ki prodajajo delnice Mercatorja, so po izstopu NKBM in Abanke Vipa še Unicredit banka Slovenije (v lasti ima 8,01 odstotka Mercatorja), matična Unicredit (0,89 odstotka), Gorenjska banka (3,8 odstotka), Banka Koper (2,08 odstotka) in Hypo banka (2,01 odstotka), ki imajo skupaj 17 odstotkov Mercatorja.

Kot je včeraj pojasnil Marter, si omenjene banke prodajo Mercatorja še vedno želijo speljati do konca. "Trenutno se usklajujemo, kako bi zadevo speljali predvsem glede skrbnega pregleda Mercatorja. Pred nakupom se namreč opravi skrbni pregled, kar pa je pri Mercatorju bolj zakomplicirano, ker je javna družba in nima navade razkrivati informacij, ki so potrebne pri skrbnem pregledu," je dejal.

Medij: Finance Avtorji: Monika Weiss Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 04. 2010 Stran: 13

NKBM, ki je z NLB in Abanko sklenila dogovor z upravo Mercatorja, si menda želi ekskluzivo pri Mercatorjevih poslih v Srbiji

Prvi mož NKBM Matjaž Kovačič si od pričakovanega vstopa v nadzorni svet Mercatorja obeta večje poslovno sodelovanje Mercatorja z NKBM, zlasti v Srbiji, pravijo viri blizu Kovačiča. Na Mercatorju kakršnekoli dogovore zanikajo.

---

"Člane nadzornega sveta (NS) javnih delniških družb imenuje skupščina delničarjev na predlog delničarjev in NS. Člani NS morajo delovati v dobro družbe in vseh delničarjev družbe. Nikakršne povezave torej ne more biti med špekuliranjem o potencialnih članstvih v NS družbe in sklepanjem njenih poslov," komentira domnevne dogovore oziroma pričakovanja vodstva NKBM pomočnica predsednika uprave Mercatorja za strateške finance in informatiko Melita Kolbezen.

Dodaja še, da Mercator glede na pokritost regije jugovzhodne Evrope sodeluje z več kot 20 bančnimi skupinami na tem območju in da merilo za vzpostavitev poslovnih odnosov z bankami "ni lastniška sestava bank, temveč vzajemno sprejemljivi konkurenčni pogoji sodelovanja".

Mercator rešitev za butično Credy banko?

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 04. 2010 Stran: 9

Prestižne dividende Mercatorja

Uprava Mercatorja je sklenila kupčijo z bankami, lastnicami največjih deležev: banke bodo zadržale deleže, zato pa bodo poplačane z višjimi dividendami

Ljubljana - Delničarji Mercatorja bodo, vsaj kratkoročno, izjemno zadovoljni. Uprava in nadzorni svet družbe bosta skupščini delničarjev predlagala v potrditev dividendo, ki je približno trikrat višja, kot si je uprava zapisala v svoj gospodarski načrt za letošnje krizno leto, za dobro polovico višja od ravni, ki jo določa sprejeta dolgoročna dividendna politika družbe, skoraj 60 odstotkov višja od lanske in le za malenkost pod zneskom, kot so ga skozi Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) pred kratkim zahtevali mali delničarji družbe. Predlog uprave bo torej 7,20 evra bruto na navadno delnico. Kdo je zadel na loteriji?

---

Uprava Mercatorja je o tej svoji odločitvi včeraj obvestila najširšo javnost - po tem, ko je na dosedanja novinarska vprašanja o dividendnih načrtih odgovarjala zelo kratko in nedoločno, in po tem, ko je dokumentirani dogovor z največjimi lastnicami Mercatorja eden od udeležencev spravil v nekatere medije. Skratka, uprava v svojem obvestilu sploh ne omenja višine dividende iz gospodarskega načrta, gostobesedno pa utemeljuje razloge za občutno spremembo dolgoročne dividendne politike v smeri povečanja dividend. Pravi, da je pri tem sledila tako pričakovanjem malih in velikih delničarjev kot tudi »splošnim gospodarskim razmeram in razmeram na kapitalskih trgih«. Prejemek od dividend, meni razumevajoče vodstvo z Žigo Debeljakom na čelu, je za vse delničarje še pomembnejši v času gospodarske krize, težkih osebnih okoliščin in omejenega dostopa do finančnih virov.

Spremenjena dividendna politika bo »potencialni pozitiven signal za kapitalski trg in bo po pričakovanjih pozitivno vplivala na utrjevanje zaupanja vlagateljev v delnice Mercatorja in zanimivost delnic z vidika delničarjev. To bo prispevalo k stabilnosti lastniške strukture družbe v srednjeročnem obdobju, ki je pomembna za nemoten razvoj in uresničevanje zastavljene strategije Skupine Mercator.«

Koliko bo širokosrčnost stala največjega trgovca?