Nova KBM

Medij: Dnevnik  Avtorji: Polanič Matjaž  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 14. 08. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Center Naložbe, družba prek katere je Boško Šrot pred štirimi leti začel svoj »pohod« nad lastništvo Pivovarne Laško, je včeraj doletela usoda Infonda Holdinga. Stečaj. Upniki Centra Naložb so namreč soglasno zavrnili prisilno poravnavo, okrožno sodišče v Mariboru pa je včeraj začelo stečajni postopek.

Kot smo razkrili v Dnevniku, so proti prisilni poravnavi glasovale vse družbe iz Skupine Pivovarna Laško, ki pa so bile tudi edine, ki so o prisilni poravnavi sploh glasovale. O prisilni poravnavi poleg avstrijske

Hypo Alpe Adria Bank in Nove KBM ni glasovala niti družba Kolonel, večinska lastnica Centra Naložb, ki je s stečajem družbe izgubila večino premoženja. Ker Kolonel svojega glasu ni oddal, se je štelo kot, da je glasoval proti prisilni poravnavi in torej za stečaj Centra Naložb.

Z začetkom stečaja je brez premoženja ostalo kar 33.166 malih delničarjev Centra Naložb. Od družbe, ki je imela še konec leta 2007 več kot 130 milijonov evrov premoženja in praktično nobenih posojil, so namreč ostala le še posojila, ki za najmanj 65 milijonov evrov presegajo premoženje družbe. Kmalu zatem, ko je Kolonel leta 2006 prevzel Center Naložbe (tedaj še Infond Holding 1), je ta začel razpro dajati svoje premoženje in se krepiti v lastništvu Infonda Holdinga ter Pivovarne Laško.

 

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni dan Datum: 09. 08. 2010 Stran: 8

BORZNI TEDEN

Po dobrem mesecu dni je osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) na tedenski ravni trgovanje le končal v zelenih (pozitivnih) številkah. Tako je SBI TOP petkovo trgovanje še petič zapored sklenil s pozitivnim predznakom in je pri 831 indeksnih točkah za blizu tri odstotke v plusu. Levji delež k rasti indeksa sta v prejšnjem tednu prispevali "ljudski" delnici novomeške Krke in mariborske Nove KBM. Pri tem se je vrednost Krkine delnice z nivojev okrog 65 evrov v tednu dni povzpela na 68 evrov, kar je največ po 16. juniju, delnice Nove KBM pa z 10,2 na 10,7 evra, kar pa je največ po 12. juliju. Iz druge največje slovenske banke so medtem sporočili, da naj bi (to je uradni razlog) zaradi kasneje sklicane seje nadzornega sveta objavo nerevidiranih konsolidiranih polletnih rezultatov, torej za celotno skupino Nove KBM, s 25. prestavili na 31. avgust.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 08. 2010 Stran: 4

Manjšinski delničarji petih slovenskih elektrodistribucij zahtevajo, da se do konca leta oblikujejo končni predlogi za njihov lastniški izstop iz teh podjetij. A država kot večinska lastnica njihovega predloga na avgustovskih skupščinah elektrodistribucijskih podjetij, kot kaže, ne bo podprla.

---

»Poslovanje elektrodistributerjev gre po našem mnenju v škodo manjšinskih delničarjev, na primer investicijska politika, s čimer se pospešeno znižuje vrednost naložbe manjšinskih delničarjev. Zato bi morali izstop urediti čim prej,«trdijo na družbi pod okriljem Matjaža Gantarja KD Kapital, ki ima skoraj šest odstotkov Elektra Ljubljana.

---

In kaj bi »mali delničarji« - med njimi je vrsta izkušenih vlagateljev, od KD Kapitala, NKBM, Probanke, Triglava Stebra 1, Vipe Holdinga do Pivovarne Laško in Cinkarne Celje - radi v zameno za delnice elektropodjetij? »Kot primerno nadomestno premoženje ocenjujemo obveznice elektrodistributerjev z državno garancijo oziroma državne obveznice. Ali bi bile za zamenjavo primerne tudi delnice posameznih državnih podjetij, pa bi morali poznati strateške načrte teh podjetij in načrte države kot njihove lastnice, zato jih ne moremo vnaprej navajati,« odgovarjajo v KD Kapitalu.

MG: Proučujemo različice organiziranosti

A kot kaže, ne vodstva elektropodjetij ne država (gospodarsko ministrstvo) na skupščinah teh podjetij konec avgusta manjšinskim delničarjem ne bodo dali formalnih zavez, ki jih zahtevajo. Te pa so, da še letos dobijo končni predlog za izstop iz elektrodistribucijskih podjetij in se že do konca prihodnjega leta sklenejo vse pogodbe in dogovori za izstop.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 08. 2010 Stran: 11

Manjšinski lastniki Ljubljanske borze večinskemu (Dunajski borzi) na zadnji skupščini niso "nagajali". Že drugo leto zapored brez dividend in že drugo leto poslovanje z izgubo

Ljubljanska borza, ki je v 81,01-odstotni lasti družbe CEESEG (skupina borz v večinski lasti Dunajske borze), je nedavno izpeljala skupščino delničarjev, na kateri pa CEESEG še vedno ni imel glasovalnih pravic. To je z odločbo konec leta 2008 dosegla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Tki meni, da je bila Dunajska borza v preteklosti zavezana objaviti prevzemno ponudbo. Avstrijci so se pritožili na ustavno sodišče, ki naj bi odločitev sprejelo še v tem letu. Že pred časom so predstavniki Dunajske borze izrazili jasno stališče, da bodo upoštevali odločitev ustavnega sodišča in podali prevzemno ponudbo, če bo tako odločilo sodišče, druga možnost pa je, da se v individualnih razgovorih z manjšinskimi lastniki Ljubljanske borze, če bodo ti želeli delnice prodati, dogovorijo za iztisnitveno ceno, kar se očitno tudi že dogaja.

---

Tako manjšinski lastniki Ljubljanske borze večinskemu na skupščini niso "nagajali", saj vedo, da če kdo, jim bo odkupila delnice prav Dunajska borza. Pri delitvi bilančnega dobička pa možnosti za izplačilo visokih dividend sploh ni bilo, saj je Ljubljanska borza že v preteklosti izplačevala visoke dividende, lani pa je imela po mnogih letih poslovanja z dobičkom 270 tisoč evrov izgube, zato ob koncu preteklega leta sploh ni izkazovala bilančnega dobička. Še leta 2007 so imeli na Ljubljanski borzi rekordnih 4,8 milijona evrov prihodkov, ki so predlani zdrsnili na 3,2 in lani le še na 2,2 milijona evrov. Če vemo, da je v letošnjem prvem polletju promet na Ljubljanski borzi glede na lansko prvo polletje s 321 upadel na 265 milijonov evrov, bo verjetno letos Ljubljanska borza ustvarila še manj prihodkov. Letošnjih uradnih poslovnih rezultatov na Ljubljanski borzi rekoč, da so zaprta družba, niso želeli komentirati. Ob koncu preteklega leta so zaposlovali 25 ljudi, njihovo število se je zdaj znižalo na vsega 22.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 07. 2010 Stran: 16

Ljubljana - Slovenski trg kapitala vztrajno drsi proti novim najnižjim vrednostim. Indeks najpomembnejših slovenskih borznih družb SBI TOP je namreč včeraj padel na raven iz lanskega marca, do preboja najnižje dosežene ravni od začetka svetovne finančno-gospodarske krize pa ga ločita le še dva odstotka.

---

Če so lani in v začetku letošnjega leta svoje naložbe prodajali predvsem institucionalni vlagatelji, so se jim v zadnjih mesecih pridružili tudi mali vlagatelji, ki so tako dodatno prispevali k padcu tečajev. Podatki Centralne klirinško-depotne družbe KDD namreč razkrivajo, da so v zadnjih mesecih prodajalci predvsem mali delničarji. Samo 20 najpomembnejših borznih družb je v zadnjem mesecu in pol izgubilo že skoraj 2000 malih delničarjev, od začetka leta pa že več kot 6000. Največ delničarjev je letos izgubila prav Krka, ki pa je lani tudi privabila največ malih vlagateljev. Upad števila delničarjev vse od uvrstitve na borzo doživlja tudi Nova KBM, pri kateri se je od začetka leta število delničarjev znižalo za več kot 1100. Alarmantno pa postaja tudi stanje v Savi, saj se je letos za prodajo njenih delnic odločil že vsak trideseti delničar.

Prodaje so po mnenju poznavalcev posledica več dejstev. Večina družb bo letos izplačala rekordno nizke dividende, če jih bo sploh, poslovanje in rekordne izgube v letu 2009 so med vlagatelji pustili grenak pečat, številni so bili v prodaje primorani tudi zaradi izgube zaposlitve in oteženih socialnih razmer, svoj pečat pa je pustilo tudi po večini netransparentno poslovanje.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 07. 2010 Stran: 9

Analitiki nimajo podatkov, da bi bilo s poslovanjem banke kaj narobe, zato padec tečaja razlagajo s pomanjkanjem povpraševanja in negativnim razpoloženjem na razvitih kapitalskih trgih. V KD Skladih zanikajo, da bi delnico NKBM prodajali na silo

---

V zadnjih dneh je delnica NKBM izgubljala vrednost tako zelo, da je tečaj zdrsnil pod 10 evrov. Včeraj je trgovanje končala pri 9,90 evra in izgubila 0,8 odstotka vrednosti glede na prejšnji trgovalni dan na Ljubljanski borzi, ko je izgubila kar 2,63 odstotka vrednosti in po dolgem času spet zdrsnila pod 10 evrov.

Mali delničarji, ki so delnico po 27 evrov kupovali v javni ponudbi ob delni privatizaciji NKBM in jo še vedno držijo, se sprašujejo, ali se splača vztrajati pri izgubi, ki so jo z investicijo ustvarili. Toda cena 27 evrov je zdaj zelo oddaljena. Matjaž Kovačič, predsednik uprave NKBM, je ob različnih priložnostih že večkrat poudaril, da uprava ne sme komentirati gibanja tečaja delnice, ker gre za občutljivo informacijo, glede na to, da delnica kotira na borzi.

Odraz sedanjih razmer na trgu

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 07. 2010 Stran: 21 Foto: Bojan Velikonja

Ljubljana - Odkar Žiga Debeljak vodi Mercator, še ni doživel tako mirne skupščine delničarjev kot včeraj. Z izjemo nekaj bolj ali manj (ne)prijetnih vprašanj malih delničarjev so ti kljub odsotnosti največjega delničarja, Skupine Pivovarno Laško, potrdili vse sklepe, ki jih je predlagal skupaj z nadzornim svetom.

---

Največ pozornosti javnosti je letos pritegnila nova dividendna politika, na katero je Mercator moral pristati tudi pod pritiski velikih delničarjev, menda zlasti Nove Ljubljanske banke in Abanke. Banke so namreč v zameno, da za največ dve leti ostanejo v lastništvu Mercatorja oziroma da delnic, ki so jih dobile z zasegom od družb okoli laškega imperija, ne prodajo lastniku, ki je sovražen Mercatorju, terjale bistveno višjo dividendo. In jo bodo tudi dobile, saj so delničarji potrdili - včeraj je bilo sicer na skupščini prisotnih le 56 odstotkov kapitala kar 60 odstotkov višjo dividendo od lanske. Mercator bo tako letos za izplačilo dividend v višini 7,2 evra bruto na delnico namenil skoraj ves bilančni dobiček. Ta je namreč konec lanskega leta znašal 27,15 milijona evrov, za izplačilo dividend pa bodo namenili 27,11 milijona evrov. Nekaj več kot 42.000 evrov preostanka bilančnega dobička bodo pustili nerazporejenega.

Višina dividende (in njen vpliv na poslovanje) je med delničarji zaskrbela le predsednika društva Mali delničarji Rajka Stankoviča, vendar ga je Debeljak potolažil s pojasnilom, da Mercator ne bo imel težav zaradi izplačila tolikšne dividende, saj bo dodatno dezinvestiral poslovno nepotrebno premoženje in sprejel ukrepe za učinkovitejše upravljanje obratnih sredstev.

»Mercator je v preteklih letih za izplačilo dividend porabil manj kot tretjino ustvarjenega dobička, tako da ima iz tega naslova zadržanih skoraj 250 milijonov evrov. Ti se lahko kadar koli sprostijo v bilančni dobiček. Nastali so namreč tako, da so se delničarji v preteklosti odrekli izplačilom njim pripadajočih ustvarjenih dobičkov,« je še zatrdil prvi mož Mercatorja.

Prvega moža Mercatorja Žigo Debeljaka (v sredini) sta z vprašanji mučila zlasti dva delničarja. Andraža Grahka iz KD Skladov (drugi z leve) med drugim moti, da Mercator razkriva premalo podrobnosti o svojih nakupih trgovcev na jugovzhodnih trgih, Rajka Stankovića pa letošnja dividendna politika.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 14. 07. 2010 Stran: 8
 

Včerajšnja skupščina Mercatorja minila brez predstavnikov skupine Laško, največje lastnice Mercatorja NKBM Matjaža Kovačiča, od včeraj nadzornika Mercatorja, se po neuradnih podatkih zanima za povečanje 5,2-odstotnega deleža v Mercatorju. NKBM uradno pravi, da v tej smeri niso sprejeli nobene odločitve.

---

Danes je zadnji dan, ko delnice Mercatorja prinašajo 7,2 evra bruto dividende. Delnica utegne zaradi ugasnitve pravice do dividende kratkoročno upasti, je pa finančna skupina Alta v zadnji analizi enoletno ciljno ceno postavila na 170 evrov, včerajšnji enotni tečaj na borzi pa je bil 154,68, kar pomeni 4,65-odstotno dividendno donosnost. Mercator je med tremi družbami z najvišjo dividendno donosnostjo na ljubljanski borzi (več na www.finance.si/284425).

 

Šefu najboljšega soseda Žigi Debeljaku (v sredini) seje po skupščini smejalo, saj so bili gladko izglasovani vsi sklepi.

Z leve Žiga Hieng, KD Skladi, in Andraž Grahek, KD Skladi, desno Rajko Stankovič, zastopnik malih delničarjev.  

---

Zakaj so na skupščini manjkali Laščani?

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 14. 07. 2010 Stran: 11 Stran: 11  Foto: Igor Zaplatil/DELO

Skupščina Mercatorja

Ljubljana - Kdor se spomni skupščin Poslovnega sistema Mercator izpred nekaj let, bi se mu zdela včerajšnja prav dolgočasna. Brez odstavljanja, brez konfliktov, žalitev, očitkov, brez zabeljenega cinizma v slogu Stojana Zdolška, brez nasprotnih predlogov in izpodbojnih tožb. Pač pa z veliko kultivirano podanih konstruktivnih pripomb po skrbni predstavitvi lanskega poslovanja, z izglasovanimi dividendami, ob katerih se smeje malim in velikim delničarjem. In končno - s popolnitvijo nadzornega sveta (kar mercatorjevcem ni uspelo ves prejšnji mandat).

---

Skratka, na skupščini je bilo navzočega malo več kot 56 odstotkov vsega kapitala (letos so spet vsi lastniki imeli glasovalno pravico). Delničarji so potrdili vse sklepe, ki sta jih predlagala nadzorni svet in uprava Mercatorja, polovico s skoraj stoodstotnim soglasjem. Izrazito navdušenje so pokazali nad delitvijo bilančnega dobička in dividend.

Kako tudi ne, saj bo Mercator svojim delničarjem izplačal dividende v bruto znesku 7,2 evra na delnico - kar za 60 odstotkov več, kot so dobili lani. Podelili so razrešnico nadzornemu svetu (s 96,64 odstotka glasov) in upravi (z 99,69). Potrdili so predlog, da revizor ostaja revizijska hiša KPMG, in tehnično-redakcijske spremembe statuta. Najnižjo (a seveda zadostno) podporo je doživel predlog za pooblastilo upravi za kupovanje in odsvajanje lastnih delnic, po krajši vsebinski razpravi pa so kljub vsebinskim pomislekom potrdili tudi nova člana nadzornega sveta, Mira Medveška in Matjaža Kovačiča.

---

Presečni datum za pridobitev dividende je petek, 16. julij. Tako bodo vsi, ki bodo danes na borzi kupili delnice Mercatorja, še upravičeni do dividende.

---