Mercator

Mercator ob polletju z veliko izgubo iz poslovanja a z rastjo prihodkov (analiza)

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji Datum: četrtek, 24. september 2020 Stran: 10 Vir: TUKAJ

Na izid je vplivalo predvsem prevrednotenje nepremičnin

Skupina Mercator je ob polletju glede na lanskega povečala prihodke od prodaje za 4,4 odstotka, na 1,06 milijarde evrov. Kljub koronakrizi so se prihodki iz prodaje na drobno povečali za 7,4 odstotka, na domačem trgu pa so se prihodki iz osnovne dejavnosti v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 8,2 odstotka, skupni prihodki od prodaje pa za 4,8 odstotka, je razvidno iz poročila, ki ga je družba objavila na Seonetu.

Kot pojasnjujejo v Mercatorju, o tem smo v Financah že pisali, so se v času koronavirusa močno spremenile nakupne navade. "Pokazala se je velika potreba po učinkovitem delovanju spletne trgovine, saj se je velik del nakupov preselil iz fizičnih objektov v spletni svet. Po pojavu koronavirusa so se nakupovalne navade na spletni trgovini močno spremenile, saj je iz pretežno neživilskih nakupov prešlo na živilske nakupe. Na vrhuncu epidemije smo tako zabeležili tudi desetkrat večje povpraševanje kot pred pojavom omenjenega virusa. Po umiritvi razmer še vedno beležimo približno 30-odstotno rast prodaje na spletu, pri tem pa je nakupovalna košarica, pri manjšem številu nakupov, večja. S tem povezano so narastli tudi prihodki od prodaje na spletu za kar 105,8 odstotka. Epidemija je tako v kratkem času povečala zanimanje za spletno trgovino, katera predstavlja prednost Mercatorja, saj ta pokriva dostavo na kar 98 odstotkov naslovov v Sloveniji. V obdobju 1-6 2020 je bilo v Sloveniji, Srbiji in Črni gori skupno 48 odjemnih lokacij spletne trgovine, od tega 15 v Sloveniji, 24 v Srbiji in 9 v Črni gori. V času koronavirusa se je v Sloveniji odprlo 5 novih lokacij, in sicer na Ptuju, Brežicah, Rudniku, Velenju in Kamniku," pišejo v poročilu.

Zakaj je kljub boljši prodaji Mercator posloval z izgubo

Kljub temu pa je pod črto skupina poslovala z izgubo - čiste izgube je bilo za dobrih 69 milijonov evrov, izgube iz poslovanja pa za 40,2 milijona evrov. Na to je vplivalo prevrednotenje nepremičnin, ki je vplivalo na povečanje kapitala na eni strani, a negativno na poslovni izid, in drugih osnovnih sredstev, pojasnjujejo v družbi. Slabitev na lastniških nepremičninah je bilo za 69,028 milijona evrov, brez navedenih vplivov bi skupina ob polletju imela 86 tisoč evrov čistega dobička, je razvidno iz pojasnil. znaša primerljivi čisti poslovni izid poslovnega obdobja 86 tisoč EUR. Vrednost nepremičnin Mercator ocenjuje na milijardo evrov.

Zakaj so spet ocenili vrednost nepremičnin

"V skladu z MSRP Skupina Mercator redno, vsaj vsake tri do pet let, ponovno oceni pošteno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev po modelu prevrednotenja. Cenitev je bila nazadnje izvedena ob koncu leta 2017. 1. aprila 2020 je prišlo do pomembnih sprememb v premijah za državno tveganje (ang. country risk premium), kar je pomembno vplivalo na kapitalizacijske stopnje, ki jih je Skupina Mercator uporabila v zadnjih vrednotenjih iz strani zunanjega neodvisnega certificiranega ocenjevalca. Zato je Skupina Mercator konec junija 2020 analizirala ali obstajajo pomembni pokazatelji, ki bi lahko sprožili prevrednotenje poštene vrednosti sredstev. Pri ocenjevanju, ali obstajajo znaki za prevrednotenje poštene vrednosti, je vodstvo pregledalo zunanje vire informacij, kot so dogajanja na trgu (vključno s stopnjo donosa in spremembami na nepremičninskem trgu), kot to zahteva MSRP 13, ter povečano negotovost zaradi epidemije COVID-19.

Na dan 30. 6. 2020 je bilo tako izvedeno ponovno vrednotenje nepremičnin, kjer je bilo ugotovljeno, da se poštena vrednost osnovnih sredstev iz leta 2017 bistveno razlikuje. Prevrednotenje je bilo opravljeno v skladu z zahtevami MRS 16, pri čemer je vrednotenje 833 nepremičnin po vseh trgih poslovanja Skupine Mercator zahtevna naloga, Skupina Mercator pa je v smislu lastništva netipičen trgovec, saj trgovci običajno niso lastniki nepremičnin.

Na dan 30. 6. 2020 je bila opravljena cenitev nepremičnin, ki jo je opravil neodvisni pooblaščeni cenilec nepremičnin, družba KF Finance, d. o. o. Končno poročilo je bilo preverjeno iz strani revizijske družbe PriceWaterhouseCoopers, d. o. o., ki je potrdil ugotovitve iz prvega poročila.

Izračuni prevrednotenja nepremičnin so pokazali neto slabitev nepremičnin v višini 45,7 mio EUR, kar predstavlja 4,6% celotne vrednosti zemljišč, zgradb in naložbenih nepremičnin. Po prevrednotenju vrednost zemljišč, zgradb in naložbenih nepremičnin znaša 1 mrd EUR. Prevrednotenje nepremičnin je vplivalo na povečanje kapitala (rezerve za pošteno vrednost) iz naslova krepitev vrednosti nepremičnin v višini 23,3 mio EUR, medtem ko je neto slabitev vrednosti nepremičnin v višini 68,8 mio EUR negativno vplivala na poslovni izid poslovanja Skupine Mercator."

Opazen je dvig produktivnosti na zaposlenega

MERCATOR

Datum skupščine: 
09.06.2020 - 15:00
Naslov: 
v zunanjem atriju Restavracije Maxim v Ljubljani, Trg Republike 1.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Predstavitev letnega poročila in poročila nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za poslovno leto 2019, informacija o prejemkih članov organov vodenja in nadzora, informacija o postopku vrednotenja učinkovitosti nadzornega sveta ter podelitev razrešnice nadzornemu svetu in upravi družbe

Mercator bi odrezali od Agrokorja

Časnik: Delo Novinar: Nejc Gole Rubrika: Gospodasrtvo Datum: Torek, 19.06.2018 Država: Slovenija Doseg: 141.000 Stran:Povezava do celotnega člankaMercator bi odrezali od Agrokorja

Sloveniji, tudi v strokovnem svetu, ki ga je imenoval minister za gospodarstvo, se menda preigravajo možnosti, kako bi Mercator izvzeli iz sistema Agrokorja, denimo tako, da bi ga kupil zasebni sklad.

Z Mercatorjem se ukvarja tudi strokovni posvetovalni svet, ki ga je imenoval gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Ljubljana – V Sloveniji, tudi v strokovnem svetu, ki ga je imenoval minister za gospodarstvo, se menda preigravajo možnosti, kako bi Mercator izvzeli iz sistema Agrokorja, denimo tako, da bi ga kupil zasebni sklad. Zanimanje od teh menda obstaja, pravijo neuradni viri. Namen Agrokorja je prenesti Mercator na novi Agrokor, ki je v največji lasti ruske Sberbank. Vendar se morajo s spremembo lastništva slovenskega trgovca strinjati banke upnice.

Po naših neuradnih informacijah je Mercator bankam upnicam, podpisnicam sporazuma o finančnem prestrukturiranju (MRA), predlagal, da bi za spremembo lastništva zadostovalo soglasje treh četrtin bank upnic namesto vseh 55. Ker vse banke tega menda niso podprle, se takšna ideja ni uresničila. V Mercatorju podrobnosti o tem ne razkrivajo: »Poudariti moramo, da je bilo sodelovanje z vsemi bankami v preteklosti izjemno konstruktivno in da smo prepričani, da bo upravi uspelo zagotoviti vse potrebno, da bodo interesi bank upnic in Mercatorja usklajeni oziroma usmerjeni predvsem v razvoj Mercatorja.« Vsekakor pa imajo banke upnice Mercatorja, med njimi slovenske državne banke, v rokah močnega aduta pri pogajanjih in so pomemben dejavnik tudi pri sanaciji Agrokorja. Če pa kakšna manjša banka morda ne bi hotela dati soglasja k novi lastniški strukturi, nekateri omenjajo tudi možen odkup terjatev od te banke.

V novem Agrokorju bosta ruski banki Sberbank in VTB predvidoma imeli približno 46,5-odstotni delež. Ruska težava pri tem bo posojilo »roll-up«, ki so ga Agrokorju odobrili ameriški skladi in ki napovedujejo, da bodo za podaljšanje roka za vračilo posojila zahtevali 15-odstotne obresti. S takšnimi obrestmi ni mogoče poslovati, je ta mesec dejal namestnik predsednika uprave Sberbanke Maksim Poletajev, ki od vlade zahteva, naj vpliva na ameriška sklada Knighthead Capital Management in Monarch.

Naši neuradni viri domnevajo, da bodo Rusi čim hitreje prodali Mercator, pri tem pa kot možna kupca omenjajo hrvaška Adris in Atlantik Grupo. Poletajev je še dejal, da je prodaja okoli 18-odstotnega deleža Mercatorja hrvaškem koncernu Agrokor v zameno za lastniški delež Sberbank v novem hrvaškem koncernu morebitna rešitev v konsolidaciji najbolj vrednega premoženja skupine Agrokor. Po naših informacijah je možnost te prodaje še negotova.

Z Mercatorjem se ukvarja tudi strokovni posvetovalni svet, ki ga je imenoval gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Njegovi člani so predsednik uprave Modre zavarovalnice Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec, predsednik uprave NLB banke Blaž Brodnjak ter trije zaposleni na gospodarskem ministrstvu Jernej Tovšak, Franc Stanonik in Karla Pinter.

Počivalšek: Moramo vedeti, kaj bo z Mercatorjem

Koliko je vreden Mercator?

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Karel Lipnik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 15. jun.. 2018 Stran: 9

Cenitev Agrokorjeva v višini 878,6 milijona evrov je nižja kot borzna, kije 183 milijonov evrov

Ljubljana - Na skupščini Mercatorja ta teden so slovenskega trgovca predstavili kot najvrednejše podjetje propadlega koncerna Agrokor. Mercator naj bi bil vreden kar 878,6 milijona evrov. Vir je Agrokorjev dokument z naslovom Zaključna ocena vrednosti poslovanja iz sredine prejšnjega tedna. Borzna vrednost Mercatorja trenutno znaša 183 milijonov evrov.


Takoj povejmo, da je borzna vrednost dejansko višja od ocenjene vrednosti, ki jo je podal Agrokor. Razlika pa je posledica metodologije. Delnice Mercatorja so se po skupščini, na kateri je bila razkrita ocena Agrokorja, podražile za več kot desetino na 30 evrov. Kljub temu pa je borzna vrednost slovenskega trgovca »le« 183 milijonov evrov. Je torej Agrokor odkril »skrivnostno formulo« za morebitno prodajo slovenskega trgovca ali pa so vrednosti v Agrokorjevih bilancah močno napihnjene?

Varljiva vrednost podjetja

Ne eno ne drugo. Omenjenih 878,6 milijona evrov namreč ne pomeni izračuna za delničarje Mercatorja, ampak je to vrednost družbe, po angleško Enterprise Value. Ta ocena kaže, koliko bi lahko za družbo skupaj iztržili delničarji in posojilodajalci.

In kaj to pomeni za ceno delnice Mercatorja? Se pravi, koliko se lahko nadejata Agrokor in Sberbank, ki sta največja lastnika?

Izredna uprava Agrokorja je za vsa podjetja koncerna dala narediti oceno vrednosti. Za vsako podjetje je bilo uporabljenih več metod vrednotenja, od modela diskontiranega denarnega toka do primerjave s konkurenčnimi podjetji in metod, ki temeljijo na multiplikatorjih finančnih kazalnikov, je razvidno iz pojasnil Agrokorja. Vsem metodam so nato dodali ponder in na tako dobili povprečno oceno vrednosti podjetja. Opozarjamo še enkrat, celega podjetja.

Sberbank in VIB do polovičnega deleža Novega Agrokorja

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 02. jun.. 2018 Stran: 6

Po načrtu poravnave z upniki Agrokorja, o katerem bodo po napovedih odločali v drugi polovici tega meseca, bi največji lastnici novega Agrokorja postali ruski banki Sberbank in VTB, ki naj bi v prestrukturiranem koncernu, očiščenem vseh dolgov, dobili 40 do 48 odstotkov delnic. Od 20 do 25 odstotkov bi jih dobili imetniki obveznic, od tega 10 do 12 odstotkov tisti, ki jih zastopa ameriški sklad Knighthead Capital. Od osem do 12 odstotkov koncerna bi obvladovale banke na Hrvaškem, pet do osem odstotkov pa dobavitelji in drugi upniki, je včeraj razkril hrvaški časnik Jutarnji list. 

Načrt naj bi predvideval loo-odstotno poplačilo finančnih upnikov, 8o-odstotno poplačilo dobaviteljev blaga in storitev, 55-odstotno poplačilo upnikov iz naslova posojil roli up, 51-odstotno poplačilo dobav na kredit, 48-odstotno poplačilo zavarovanih upnikov, 17-odstotno poplačilo nezavarovanih finančnih in meničnih upnikov ter 35-odstotno poplačilo nezavarovanih meničnih upnikov, ki sklenejo dogovor z imetniki regresne pravice. Po načrtu poravnave bo imela ruska Sberbank možnost, da svoj 18,53-odstotni delež v Mercatorju zamenja za delež v novem Agrokorju. Po informacijah hrvaškega časnika naj bi možnost zamenjave imeli tudi ostali mali delničarji Mercatorja. Skrajni rok za dogovor s potrditvijo sodišča je 10. julij.

Združitev Mercatorja s Konzumom?

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 10. apr.. 2018

AFERA AGROKOR

Po prvih obrisih dogovora o poplačilu upnikov naj bi ruski državni banki - Sber­bank in VTB Bank - postali skoraj polovični lastnici novega Agrokorja. Kaj se bo dogajalo z Mercator­ jem, še ni natančno znano, omenja pa se, da naj bi se pred prodajo združil s Konzumom.


Prvotni rok, do katerega bi morala izredna uprava Agrokorja skleniti dogovor z upniki o poplačilu mili­jardnih obveznosti, se je iztekel da­ nes. Po pričakovanjih ga je zagreb­ško trgovsko sodišče nedavno po­ daljšalo za tri mesece, kot to omo­ goča razvpiti, pred enim letom v sa­boru sprejeti lex Agrokor. Ta je up­nikom onemogočil vlaganje izvršb in tlakoval pot za odstavitev nekda­njega dolgoletnega predsednika uprave in Agrokorjevega lastnika Ivice Todorica ter imenovanje izre­dne uprave. Po aferi s svetovalnimi storitvami je namesto Anteja Ra­mljaka vodenje Agrokorja marca prevzel Fabris Peruško.

Ena od njegovih ključnih odloči­tev je bila, da rusko državno banko Sberbank vrne za pogajalsko mizo. S približno 1,1 milijarde evrov terjatev gre za največjo posamično Agrokor­jevo upnico. Ker je Sberbank proti Agrokorju v več državah vložila tož­be in sprožila izvršilne postopke, ji Ramljak prijavljenih terjatev ni ho­tel priznati. V zameno za priznanje terjatev je bilo konec marca dogovorjeno, da Sberbank ustavi vse sod­ne postopke proti Agrokorju.

Banke večinske lastnice Agrokorja

Po prvih obrisih dogovora z upniki naj bi Sberbank postala največja las­tnica Agrokorja. S pretvorbo po­membnega dela terjatev v lastniški kapital naj bi ruska banka pridobila približno 30-odstotni lastniški delež novega Agrokorja, je poročal hrvaški časnik Večernji list. Skupaj z rusko VTB Bank, prav tako v državni lasti, ki ima do Agrokorja okoli 300 mili­jonov evrov terjatev, pa naj bi imela v lasti 44-odstotni lastniški delež propadajočega hrvaškega konglome­rata, medtem ko naj bi hrvaške banke (Zagrebačka banka idr.) pridobile približno desetodstotni lastniški de­lež. Lastniki obveznic naj bi v no­ vem Agrokorju pridobili približno četrtinski lastniški delež, dobavitelji pa okoli desetodstotnega.

Slaba banka prevzela nadzor nad Mladinsko knjigo

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sob, 03. mar.. 2018 Stran: 1 in 5

POSEL / NALOŽBE DUTB

Potem ko je DUTB uspelo v krovno podjetje MK Založba imenovati dva člana nadzornega sveta iz svojih vrst, lahko v Mladinski knjigi pričakujemo korenite spremembe na vseh področjih. Zamenjava vodstva sprva še ni predvidena, toda če se bo to želelo obdržati, se bo moralo poslovanje občutno izboljšati. Verjetne pa so še druge, tudi lastniške spremembe.

Ena od najdragocenejših naložb, ki jih upravlja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), je večinski lastniški delež družbe MK Založba, s tem pa tudi skupine Mladinska knjiga, katere najmočnejši člen je sicer MK Trgovina. Z imenovanjem dveh novih članov nadzornega sveta iz svojih vrst so v DUTB pred dnevi prevzeli vse niti MK Založbe in s tem tudi skupine Mladinska knjiga v svoje roke.

Večinska lastnica MK Založbe je DUTB postala aprila 2016, ko je na dražbi pobotala svojo terjatev do propadle družbe Zvon 2 in prevzela zastavljeni delež v MK. Več ocen je, da DUTB naložbe v podjetju ni mogla ustrezno upravljati. Po pojasnilih DUTB prevzeto premoženje skrbno spremljajo, junija 2016 pa so imenovali tri nove člane nadzornega sveta. »V odziv na predlog o odpoklicu Boruta Frantarja, ki je sicer pred skupščino odstopil, odstopno izjavo članice nadzornega sveta in oceno, da bi poslovni rezultati skupine Mladinska knjiga lahko bili v danih makroekonomskih razmerah boljši, smo se odločili, da predlagamo imenovanje dveh novih članov nadzornega sveta,« so dodali v slabi banki.

Vlada bo v Mercator napotila izrednega člana uprave

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Sre, 26. apr.. 2017 Stran: 4

Potem ko so poslanci včeraj potrdili novi zakon, da bi Agrokorju preprečili izčrpavanje Mercatorja, lahko pričakujemo, da bo na predlog vlade sodišče že v prihodnjih dnevih imenovalo izrednega člana uprave. 

Poslanci državnega zbora so včeraj s 47 glasovi za in 20 proti potrdili novi zakon, s katerim namerava vlada preprečiti morebitno Agrokorjevo izčrpavanje Mercatorja. 

Tako imenovani lex Mercator, ki ga je vlada pripravila za podjetja z najmanj 6000 zaposlenimi in milijardo evrov prihodkov, bo omogočil imenovanje izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena, torej tistih, ki vplivajo na gospodarsko, socialno in finančno stabilnost Slovenije. Izredni član uprave bo lahko imenovan v primeru, ko se je večinski lastnik družbe sistemskega pomena ali z njim povezana oseba znašla v insolvenčnem postopku ali podobnem postopku, katerega cilj je odprava insolventnosti oziroma prestrukturiranje, nadzoroval pa bo posle med obvladujočo in odvisno družbo, torej med Agrokorjem in Mercatorjem. Po drugi strani se izredni član uprave, ki ga bo na predlog vlade imenovalo sodišče, ne bo smel vtikati v redno poslovanje. Zakon tudi določa, da v času trajanja mandata izrednega člana uprave odvisna družba večinskemu lastniku ne sme dajati poroštev, garancij in posojil, razen če s tem soglaša izredni član uprave. 

Zakon tudi za druge primere? 

2. DEL: Vse, kar morate vedeti o registrskih računih

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 21. nov.. 2016 Stran: 5

Naš bralec ima 60 delnic Save holdinga. Kakšen je postopek prenosa delnic z registrskega računa pri KDD z bralca na njegovega sina?

Postopek prenosa delnice (velja za vse vrednostne papirje) je enak, kot če bi delnice prodajali. Torej morata bralec in njegov sin pri eni od borznih hiš odpreti trgovalna računa in nato na sinov trgovalni račun prenesti delnice. Pri tem bi seveda oba morala plačati strošek preknjižbe delnic; minimalni strošek bi znašal okoli 30 evrov. V primeru delnic Save pa v društvu malih delničarjev menijo, da bi takšen prenos obema povzročil le stroške, saj delnic ni mogoče prodati zaradi ustavljenega trgovanja. Poleg tega tečaj na borzi znaša 0,22 evrov, torej gre za hipotetično vrednost 13,20 evra.

Na registrskem računu ima bralec nekaj delnic Mercatorja in Žita. Ali naj jih pusti na sodnem depozitu in kolikšni so stroški, če to stori?

Delnic Žita delničar ne more več imeti, saj so bili mali delničarji iztisnjeni, vsi delničarji pa so prejeli denarno odpravnino. Ce delničar morebiti odpravnine m prejel, naj se obrne neposredno na borzno hišo -lirika, ki je izvajala vse aktivnosti v zvezi s prevzemom in iztisnitvijo, da si zagotovi izplačilo, ki mu pripada. Sodni depozit se obračuna v višini 15 odstotkov vrednosti, kar pomeni, da je v večini primerov strošek sodnega depozita lahko višji kot strošek klasičnega trgovalnega računa. Vendar pa je to odvisno od vrednosti delnic. Poleg tega ne gre pozabiti, da delničar nima pravice do morebitnih dividend, če bodo delnice pristale na sodnem depozitu.

Od KDD je bralka dobila obvestilo, da ima na registrskem računu delnice z oznako KDH3. Kaj naj stori s temi vrednostnimi papirji, saj so ji na eni izmed bank pojasnili, da vrednost delnice znaša borih 7 evrov.

Vroče v Mlinotestu

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6

Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja

Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.

ATVP preverja očitke obeh strani

Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.