Mercator

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 04. 2011 Stran: 10

Predsednik lani ustanovljenega Društva malih delničarjev Pivovarne Laško, sicer v Pivovarni Laško zaposlen tudi kot vodja polnilnice piva, pa tudi podpredsednik sveta delavcev, Bojan Cizej, nadaljuje nabiranje novih funkcij. Prejšnji teden je postal član nadzornega sveta, za zdaj edini iz vrst zaposlenih, na včerajšnji seji nadzornega sveta pa še namestnik predsednika nadzornega sveta. Ker zaenkrat po nedavnem odstopu Marjana Mačkoška nadzorni svet, v njem sta poleg Cizeja kot predstavnika kapitala še dr. Vladimir Malenkovič in dr. Peter Groznik, nima predsednika, je Cizej, ki je v Pivovarni Laško zaposlen že tri desetletja, praktično čez noč postal prvi nadzornik Laškega. Ker pa lahko ima nadzorni svet šest članov, naj bi že v kratkem bodisi na redni ali izredni skupščini delničarjev izglasovali še dva nadzornika kot predstavnika kapitala, k čemur naj bi še enega člana dodali tudi zaposleni.

Medij: Dolenjski list Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 07. 04. 2011 Stran: 2

NAŠA ANKETA

O Mercatorju se v zadnjem času govori veliko, odkar so banke napovedale prodajo v njem zaseženih delnic. Ali bi kupili delnice Mercatorja, če bi s tem pomagali slovenski živilski industriji? Kot kažejo odgovori, je pripravljenosti za tak nakup veliko. Ampak kriza, zaradi katere prodajajo Mercator, se pozna tudi pri morebitnih kupcih, saj nimajo denarja. Nekateri ocenjujejo, da bi bili kot mali delničarji nepomembni in da bi zato morala okrepiti svojo poslovno navzočnost v trgovski družbi slovenska živilska industrija. Ampak, ah bomo v Sloveniji zbrali dovolj kapitala in narodne zavednosti, da bomo omenjeno družbo dolgoročno obdržali v Sloveniji? Za mnoge ekonomiste, politike in menedžerje je očitno nepomembno, ali so Mercator in druga podjetja v večinski slovenski ali tuji lasti, kajti če bi stremeli k slovenskemu lastništvu, ne bi dopustili v preteklosti kapitalskih kupčij, zaradi katerih banke zdaj lahko prodajajo svoje zaplenjene delnice Mercatorja.

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 04. 2011 Stran: 10

Pisnih zavez glede podaljšanja posojil banke menda niso dale

Po neuradnih podatkih naj bi uprava Pivovarne Laško na torkovem srečanju z bankami upnicami dobila ustno zagotovilo, da ji bodo pomagale pri podaljšanju posojil, katerih velik del (vseh je na ravni skupine blizu 400 milijonov evrov) zapade v plačilo konec junija letos. Toda pisnih zavez, ki v današnjem času še edine štejejo, banke niso dale. Predstavniki skupine Pivovarne Laško bodo sicer pogovore s predstavniki bank nadaljevale prihodnji teden. Toda že 15. aprila potečejo tri zavezujoče ponudbe za nakup 23,34 odstotka Mercatorja, ki ga prodajajo družbe skupine Pivovarne Laško, med katerimi naj bi bila najvišja (206 evrov za delnico) hrvaškega Agrokorja. V Laškem so že večkrat zatrdili, da bodo v primeru neuspešnih dogovarjanj s predstavniki bank upnic nadaljevali s postopki prodaje deleža v Mercatorju. S potencialnimi kupci bi v tem primeru verjetno skušali doseči zvišanje ponudbe (govori se o 230 evrih za delnico) in pa določene zaveze o prodaji njihovih izdelkov tudi pri hrvaški trgovski družbi Konzum, ki sodi v skupino Agrokorja.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Odmev Datum: 07. 04. 2011 Stran: 5

Z razpravami, ali naj gre družba Merfin, prek katere so (nekdanji) vodilni Merkurja izvajali menedžerski prevzem kranjskega podjetja, raje v prisilno poravnavo ali v stečaj, pa tudi, kdo je imel od propadlega prevzema Merkurja pravzaprav največje koristi, (p)ostaja pogled na žalostno Merkurjevo zgodbo vse bolj zmeden. Kot glavne zmagovalce celotne zgodbe bi nedvomno lahko šteli male delničarje Merkurja, ki so v času konjunkture pred dobrimi tremi leti za vsako delnico prejeli 405 evrov. Nekje vmes so "osmoljene" banke upnice in nekdanje vodstvo na čelu z Binetom Kordežem. Zanesljivo pa so največ izgubili kupci Merkurja, ki so se še pred kratkim sprehajali med napol praznimi trgovskimi policami, in pa seveda zaposleni, med katerimi so nekateri že izgubili zaposlitev, druge pa ta bridka izkušnja morda še čaka.

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Flegar Vojko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 04. 2011 Stran: 5

SLOVENIJA TA TEDEN

Prodaj, kar moraš prodati, in ničesar, česar ni treba prodati je konec prejšnjega tedna v Dnevnikovem Objektivu že kdovekaterič zapisal eden najbolj znanih slovenskih ekonomistov Jože Mencinger. Zdi se, da malce vdano v usodo, saj je podpredsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade iz leta 1990 (iz nje se je po dobrem letu dni poslovil zaradi nasprotij glede modela privatizacije) v istem tekstu ugotovil tudi: »Prodaje premoženja tujcem oziroma njegove razprodaje zdaj niso več stvar ideoloških sporov, postale so stvarnost, ki se ji malone ni mogoče izogniti.«

»Malone« izza prejšnjega stavka je hkrati tisto zadnje upanje ekonomista, ki je bil kasneje še član sveta slovenske centralne banke, v praksi in teoriji pa nikoli ni bil naklonjen tujemu kapitalu, češ da ta morda zagotavlja večjo konkurenčnost in učinkovitost na podjetniški ravni, ne pa nujno tudi na narodnogospodarski, kjer ima lahko celo negativen učinek na blaginjo prebivalstva. Slednja pa je nacionalni interes, v imenu katerega oziroma katere, blaginje prebivalstva, mora država po Mencingerjevem mnenju ravnati, ko se odloča o tem, ali in katero premoženje naj proda tujemu kapitalu.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Piano Brane,I. G.,Ma. G. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 01. 04. 2011 Stran: 1

Lastniško preigravanje

Več trgovskih podjetij iz Evropske unije je v zadnjih tednih izrazilo interes za nakup večinskega deleža v največjem slovenskem trgovcu

Ljubljana - Od Društva malih delničarjev Slovenije, ki so pred dvema dnevoma zahtevali, naj Pivovarna Laško ustavi prodajo Mercatorja, je štafeto prevzela kar uprava največjega trgovca. Včeraj je s pismom, naslovljenim na delničarje Mercatorja, predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak izrazil podporo družbe pri izvedbi takšnega mednarodnega postopka. Pogoj, da se lahko oblikuje večinski delež, je zaustavitev sedanjega postopka. Pričakovanja, naj bi o tem odločili nadzorniki Pivovarne Laško na včerajšnji seji, se niso izpolnila, pokazalo pa se je, daje v medijih napovedana dokapitalizacija Pivovarne Laško zgolj pobožna želja.

Uprava Mercatorja, ki se doslej nikoli ni hotela neposredno vpletati v premetavanje lastniških deležev, je očitno prevzela pobudo. Ker so samo v zadnjem poldrugem letu propadli kar trije poskusi prodaje deležev Mercatorja in je »na suhem« ostalo vsaj devet lastnikov, ki nameravajo prej ali slej te deleže prodati, je uprava zaznala priložnost za maksimiranje koristi za vse delničarje. Kot je razbrati iz Debeljakovega pisma, so namreč dogajanje opazili tudi nekateri potencialni strateški investitorji trgovska podjetja iz EU -, »ki so v zvezi s tem v zadnjih tednih izrazili svoj preliminarni interes«.

Več ponudnikov, višja cena

Medij: Večer Avtorji: G. R.,Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 01. 04. 2011 Stran: 2

V pismu delničarjem Mercatorja se predsednik uprave zavzema za mednarodni postopek prodaje, in to večinskega paketa delnic najboljšega soseda. Odprte tudi druge možnosti reševanja največjih lastnikov Mercatorja

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 31. 03. 2011 Stran: 9

Banke, ki imajo zaplenjene delnice Mercatorja, se dogovarjajo za skupen nastop pri prodaji okoli 60-odstotnega deleža

Ali je včeraj sestanek bankirjev glede prodaje njihovega lastniškega deleža v Mercatorju in v Pivovarni Laško bil ali ne, je bila med bančniki visoko varovana skrivnost. Sestanka niso želeli ne potrditi ne zanikati. Ker pa je njihovo srečanje očitno bilo, je bil eden najbolj konkretnih odgovorov, da se o tem, kaj storiti z njihovimi deleži, še pogovarjajo. Tako se nadaljuje saga o prodaji Mercatorja, ki ima okoli 16 tisoč malih in manjšinskih delničarjev s približno 30 odstotnim deležem delnic. Glede na to, da so se najverjetneje pogovarjali zgolj o problematiki Pivovarne Laško, je vendar bila beseda tudi o skupnem nastopu pri prodaji Mercatorja. Banke naj bi svoje zaplenjene delnice v Mercatorju skušale prodati skupaj s Pivovarno Laško, ki že prodaja skoraj četrtinski delež v Mercatorju. Prav tako naj bi začele prodajati skupino Pivovarna Laško.

Po navedbah Financ bo v kratkem stekla že sedma prodaja Mercatorja, v novem krogu prodaje pa naj bi bil naprodaj vsaj 60 odstotni delež družbe. V NLB so včeraj ponavljali, da poslovnih odnosov s posameznimi strankami ne morejo komentirati, prav tako ne svojih prihodnjih ravnanj. Obenem pa je jasno, da bo banka glede na položaj, v kakršnem se je znašla, v postopku lastne reorganizacije skušala naložbe, ki niso njena osnovna dejavnost, čim prej prodati. Tudi druge banke niso zainteresirane za dolgoročno lastništvo v posameznih gospodarskih družbah, a so jih menda pripravljene prodati po zanje primernih cenah. V Unicredit Banki Slovenija so povedali, da njihov predstavnik na včerajšnjem srečanju ni sodeloval, na njem pa naj bi bile prisotne banke, ki so zaplenile delnice Pivovarne Laško.

Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši je predvčerajšnjim nadzorni svet in upravo Pivovarne Laško pozvalo, naj nemudoma prekine vse postopke prodaje Mercatorja, ker bi lahko bila parcialna prodaja deležev škodljiva predvsem za male delničarje Mercatorja. "Lastniška struktura Mercatorja je nestabilna, več kot 60 odstotkov delnic je naprodaj. Dosedanji postopki prodaje pomembnih paketov delnic so bili neprofesionalni in zaradi tega niso privabili resnih potencialnih mednarodnih investitorjev in tudi nikoli doslej niso bili uspešno zaključeni," ocenjujejo v društvu.

Po mnenju društva je treba z namenom iskanja primernega strateškega partnerja za Mercator kot vodilno trgovsko podjetje v Sloveniji in regiji oblikovati profesionalen mednarodni postopek prodaje večinskega paketa delnic, ki bo privabil več resnih strateških investitorjev. "Če bi se banke odločile za prodajo skupaj, bi s prodajo večinskega paketa lahko iztržile višjo ceno, prepričan sem, da tudi do 300 evrov za delnico Mercatorja, ki bi lahko bil zaradi svoje prisotnosti na Balkanu zanimiv za katerega od velikih igralcev. Potem bi banke tudi lažje reprogramirale kredite Pivovarni Laško," je povedal Rajko Stanković, predsednik društva MDS - Skupaj smo močnejši.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 31. 03. 2011
Stran: 5

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj (in kdo) bo tokrat začel javno kampanjo proti prodaji Mercatorja, saj ima menda tudi pri pivovarskem javnem razpisu najmočnejše karte spet v rokah spretni in visoko motivirani Ivica Todorič. V prejšnjih poskusih mu je sicer spodletelo, a je iz vsake epizode potegnil kakšen nov nauk in z njim izpopolnil svojo osvajalsko strategijo. Kandidatov, ki jim Agrokor kot kupec slovenskega trgovca ne bi bil pogodu, je veliko. Najprej celotna živilskopredelovalna industrija, ki ji je Mercator glavni kanal za plasma izdelkov na domači in regijski trg, v izvoz pa ne morejo. A kaj več od opozarjanja na domnevne sovražne namere kupca ter pozivov državi, naj vendar kaj ukrene, ne morejo narediti.

Gospodarstvo je finančno izčrpano.

Tako je tudi investicijski sklad, v katerega bi vplačevali slovenski blue chipi za odkup od bank zaplenjenih delnic podjetij, ostal pobožna želja sindikatov, zaskrbljenih za desettisoče delovnih mest v živilski verigi. V resonanci z bazo diha tudi politika.

Trije ministri - za gospodarstvo, kmetijstvo in finance - so odkrito proti kupcu z druge strani Sotle. Ne pa a priori proti prodaji Mercatorja oziroma proti prodaji dobronamernemu tujemu investitorju. Argumenti prvih dveh so v skladu z interesi gospodarstva, tretji pa je znan kot branitelj nacionalnega interesa, natančneje, domačega lastništva v ključnih slovenskih podjetjih. Drugi člani ministrskega zbora se nočejo javno opredeljevati. Večina oči pa je uprtih v okno premierove pisarne: s kom se sestaja in kakšna znamenja pošilja prodajalcem 23-odstotnega deleža »najboljšega soseda« in njihovim upnikom, bankam, ki bodo v naslednjem koraku tudi same iskale kupca za delnice Mercatorja. Dejstvo je, da so uprave bank odgovorne za poslovanje, zato ne morejo slepo slediti različnim političnim ambicijam. To pomeni, da bodo Mercator in podobne finančne naložbe, ki jim jih je naplavila kriza, prodale čim prej najboljšemu ponudniku.

Koliko problemi bank ganejo Boruta Pahorja, ne vemo, verjetno pa ne bo dopustil, da se v njegovi pisarni - na mizi ali pod njo -ponovi trpka izkušnja Janeza Janše iz leta 2005. Bodo morali biti politični vzvodi pač bolj sofisticirani, bolj posredni ali očem bolj skriti. V še večji zadregi, kot so banke, je tudi prezadolžena Pivovarna Laško: upnice od nje zahtevajo prodajo naložb in čim večji izkupiček, vesoljna Slovenija pa, da ne žrtvuje (vsaj) »najboljšega soseda«. Čas pa se izteka.