KS Naložbe

Medij: Dnevnik (24 ur Ljubljane) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 05. dec.. 2016 Stran: 5

Bralka ima hčer, ki živi v eni izmed držav, kjer ni slovenskega veleposlaništva. Za urejanje njenega premoženja je imela hčerino pooblastilo, ki pa ga v KDD ne najdejo več. Zadnje obvestilo KDD o stanju na registrskem računu je prejela leta 2012. Ker se hči v Slovenijo ne bo vrnila pred poletjem prihodnje leto, jo zanima, kako naj delnice prenese z registrskega na trgovalni račun. 

V takšnih primerih pri MDS svetujejo, naj bodisi hči bodisi njena mama pri slovenskih bankah preveri, ali imajo možnost posredovanja v državi, kjer hči živi. Če ima slovenska banka s partnersko banko ciljne države sklenjeno pogodbo o sodelovanju, bi lahko hči dokumentacijo uredila na sedežu tiste banke. V zvezi z odpiranjem računa pri članu in za to potrebnimi dokumenti ter za morebitno odpiranje računa prek pooblaščenca v KDD svetujejo, da se bralka z vprašanji obrne na izbrano banko ali borzno hišo, članico KDD. Posvetuje naj se tudi o tem, katere podatke, potrebne za odpiranje računa, mora pooblastilo vsebovati. KDD je pošiljala izpise stanja tistim imetnikom, ki so imeli vrednostne papirje na registrskem računu, ki se vodi pri KDD. Če izpisa stanja imetnik ni prejel, to pomeni, da ima bodisi vrednostne papirje že na trgovalnem računu, odprtem pri članu KDD, ah - pa vrednostnih papirjev nima. Da bi se imetnik prepričal, ali ima vrednostne papirje, in če jih ima, kje ima odprt račun, lahko zaprosi KDD za izpis stanja na spletnem naslovu: http://www.kdd.si/imetniki/poslovanje_z_vp/izpis_stanja_na_racunu. 

Bralka je skupaj z nečakinjo podedovala polovico certifikatov, ki so bili v lasti njene pokojne mame. Od KDD ni prejela nobenega obvestila. Kaj naj stori? 

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 28. nov.. 2016 Stran: 6

Bralka je lastnica 11 delnic z oznako ITBG, redne delnice, izdajatelj Istrabenz in 20 delnic z oznako KSFR, redne delnice, izdajatelj KS Naložbe. Gre za delnice, kijih še ima na izpisu stanja KDD na dan 5. 9. 2016. Informacij o delnicah pri izdajatelju ni dobila. V borzni hiši pa so ji svetovali, naj delnice prenese na račun za opustitev. Kaj naj stori? 

Delnica Istrabenza (ITBG) je, kot pravijo na Društvu malih delničarjev Slovenije (MDS), teoretično vredna 0,025 evra, delnica KSFR pa na borzi kotira po 0,50 evra. Skupna vrednost obeh delnic torej znaša dobrih 12 evrov, kar v nobenem primeru ne bi pokrilo stroškov prodaje teh delnic. Zato je opustitev delnic najbolj smiselna rešitev in tudi edina, ki je brezplačna, če opustitev uredi na sedežu KDD v Ljubljani. 

Hči bralke Dnevnika je med drugim lastnica 4 delnic z oznako ALBG. Gre za redne delnice družbe Alpinum. Zanima jo, katera rešitev je najboljša?

Strokovnjaki MDS odgovarjajo, da je odločitev v zvezi z omenjenimi delnicami nekoliko problematična. Na eni strani družba ne deli dividend in z vidika poslovanja ne ustvarja visoke dodane vrednosti. Lani je namreč družba ustvarila manj kot 100.000 evrov prihodkov. Na drugi strani je knjigovodska vrednost delnice izredno visoka, saj na dan 3L 12. 2015 znaša 92,32 evra. To pomeni, da bi teoretično lahko bil sodni depozit za te delnice plačljiv. V MDS zato težko svetujejo, kaj storiti v tem konkretnem primeru, saj ne poznajo možnosti prodaje teh delnic. Na KDD pa odgovarjajo, da konkretnih predlogov, kaj naj imetnik stori z delnicami, ne morejo dati, saj bi pri tem šlo za investicijsko svetovanje, to pa lahko izvajajo le borzne hiše in banke. 

Bralec sprašuje: Če ostanejo delnice v vrednosti do 100 evrov na sodnem depozitu in jih imetnik delnic tudi po petih letih ne želi dvigniti s sodnega depozita, ali obstaja nevarnost, da se zaračunajo določeni sodni stroški oziroma stroški države? Rad. bi se namreč izognil čakanju na upravni enoti za overovitev podpisa in stroškom v visim najmanj 10 evrov za vse tri družinske člane. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 08. 2013 Stran: 7

Vzajemni skladi

Obdobje pidovske tranzicije, ki so ga poosebljale številne investicijske družbe, ki so nemalokrat interese malih vlagateljev postavljale na zadnje mesto, se počasi končuje.

Z iztekom dveletnega prehodnega obdobja so namreč v začetku meseca še zadnji "ujetniki" pidovskih skladov dobili možnost nekaznovanega unovčenja svojega premoženja oziroma tistega, kar je od njega ostalo. Z iztekom dvoletnega prehodnega obdobja so tudi imetniki točk NFD 1, zadnje investicijske družbe (id), ki se je preoblikovala v vzajemni sklad, naposled dobili prosto pot za nekaznovano prodajo svoje naložbe. Vse do začetka avgusta so morali vlagatelji v NFD 1 pri izstopu poleg standardne izstopne provizije plačati še dodatno, 10-odstotno kazensko provizijo, najvišjo, ki jo je pri preoblikovanju v vzajemni sklad določil kateri koli id.

S tem se je začel tudi pospešen izstop vlagateljev iz NFD 1, kar bo svoj pečat pustilo tudi na domačem borznem trgu, vez med domačo industrijo vzajemnih skladov in slovenskim kapitalskim trgom pa se bo še dodatno natrgala. Po zadnjih podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) imajo vsi domači vzajemni skladi v lasti za le še 175 milijonov evrov delnic slovenskih podjetij, od česar okoli polovico odpade zgolj na NFD 1. Slednji bo sedaj prisiljen v prodaje svojih naložb, saj med njegovimi večjimi vlagatelji prevladujejo različni holdingi, ki so že končali v stečaju oziroma se sprehajajo nevarno po robu insolventnosti. Glede na zadnjo znano lastniško strukturo NFD 1 je pričakovati, da bo v naslednjem obdobju svoje točke prodala najmanj tretjina lastnikov, velik pritisk je pričakovati tudi od malih vlagateljev.