KS Naložbe

Nikoli ni srečal kriminalistov

Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga - Dnevnikov objektiv
Datum: 09. 01. 2010 Stran: 6

v objektivu med genskim kodom in personifikacijo slovenske privatizacijske zgodbe 

Horvat je simbol in produkt obdobja iz zgodnjih devetdesetih let, ko so se kapitalizem šli zares le fantje v poznih dvajsetih, ki so študirali ekonomijo, prodajali kataloško kozmetiko ali igrali v bendih

Začnimo za vprašanjem za 112 milijonov evrov: kdo je bil vsaj do predlani najbogatejši slovenski tajnik oziroma poslovni sekretar? Odgovor se skriva v podatkovnih bazah poslovnega registra v Veliki Britaniji. Tam je mogoče za en funt kupiti dokument, iz katerega je razvidno, da gre za 43-letnega Darka Horvata. Ta je namreč 22. aprila 2008 lastnoročno podpisal izjavo, s katero je prenehal opravljati naloge poslovnega sekretarja londonskega podjetja Aktiva Capital Limited. Dva tedna kasneje je kot direktorica istega podjetja odstopila tudi njegova, šest let mlajša soproga Petra Horvat.

Ponovno na pot

Vse kaže, da bosta manj kot dve leti kasneje zakonca Horvat po sedmih letih pretrgala še del vezi z Londonom - vsaj uradno kot davčna rezidenta Združenega kraljestva. Nemški Bild je tako v začetku leta razkril, da je uradna lastnica neznanega švicarskega podjetja, ki je od dedinje propadlega nemškega koncema Arcandor Madeleine Schickedanz za 37 milijonov evrov kupilo vilo nad mondenim letoviščem St. Moritz, slovenska državljanka Mirka Horvat, sicer mama Darka Horvata.

Rop stoletja končal v žepih peščice

Medij: Nedeljski dnevnik  Avtorji: Glavič Bojan  Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Tema tedna 
Datum: 10. 01. 2010  Stran: 3

KAJ JE OSTALO OD SLOVENSKE PRI(H)VATIZACIJE (1) 

Da se bo tako izteklo, so že pred certifikatsko privatizacijo opozarjali številni ekonomisti, ki pa jim politika ni hotela prisluhniti - V Krki in Leku ni bilo prostora za vse, zato je bilo jasno, da bo večina certifikatov končala v pidih, kjer nazadnje niso bili nič vredni, pravi dr. Jože Mencinger, kije odstopil zaradi Demosovega favoriziranja Jeffreyja Sachsa

Privatizacija v Sloveniji je rop stoletja.

Tako oceno je bilo velikokrat slišati že v začetku 90. let, ko smo se spreminjanja družbene lastnine v zasebno šele začeli lotevati. In danes, ko od tiste najbolj množične privatizacije in vlaganja certifikatov mineva že več kot desetletje, se zdi negativno javno mnenje o naši privatizaciji še bolj podkrepljeno. Zdaj ko so izkupički od certifikatov že zdavnaj izpuhteli tudi tistim redkim srečnežem (ali bolje vztrajnežem, ki jim nista bila odveč rana ura in dolgo stanje v vrstah) z vložki v najuspešnejša podjetja, je pač jasno, da veliki večini od nekdanje skupne lastnine ni ostalo kaj prida, žepe pa si je dodobra napolnila le peščica najbolj iznajdljivih in brezobzirnih (zdaj jim radi rečemo tudi tajkuni). A kljub še kako upravičenemu zgražanju nad našo privatizacijo (ki se je je v tem delu sveta prijelo pomenljivo poimenovanje s »prihvatizacijo«) ni moč reči, daje bil razplet nepredvidljiv ali kaj prav posebnega v svetu ali zgodovini.

O poslih s povezanimi osebami vsak po svoje

Medij: Dnevnik  Avtorji: Polanič Matjaž  Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik  Datum: 05. 12. 2009  Stran: 22

Ljubljana - Pravne naslednice pooblaščenih investicijskih družb (pid), ki imaj o več kot 440.000 malih delničarjev, so po neuradnih ocenah v prvem polletju sklenile za več kot 250 milijonov evrov poslov s povezanimi osebami. Po večini gre za posojila (dana in prejeta) povezanim družbam, prodajo finančnih naložb in dokapitalizacije odvisnih in hčerinskih družb, manjši del pa se nanaša tudi na razne svetovalne storitve.

Natančna vrednost poslov naslednic pidov s povezanimi osebami ni znana, podatka o tem pa nima niti Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki nadzira te posle. Naslednice pidov si namreč vsaka po svoje razlagajo posle s povezanimi osebami, kar je razvidno tudi iz njihovih poročil, ki se med seboj občutno razlikujejo.

Igor Lah

Medij: Manager Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 04. 11. 2009 Stran: 14

240,7 mio EUR* 

Igor Lah je do premoženja prišel s privatizacijskimi certifikati, njegovo poslovno pot pa zaznamujejo nenavadne transakcije, izrivanje malih delničarjev in selitev premoženja iz enega v drugo podjetje ter na koncu v davčne oaze.

Tudi v minulem letu in pol se temu ni izneveril in je v likvidacijo poslal več podjetij, med drugimi več kot 130 let staro podjetje Liko Vrhnika, ki naj bi bilo žrtev Lahovih nepremičninskih apetitov, in KLI Logatec, iz družbe Liv Naložbe pa iztisnil male delničarje. Eno najpomembnejših dejanj te zgodbe se je odvilo ravno minuli mesec (oktobra), ko je bil iz sodnega registra izbrisan MNP2, vir večine ocenjenega Lahovega bogastva, njegovo premoženje pa preneseno na Lahovo luksemburško družbo Aluber. A medtem ko se za vedno izgubljajo sledi številnih transakcij, ki so vodile od koncentracije lastništva iz rok tisočih imetnikov privatizacijskih certifikatov v roke enega samega človeka, poskuša Igor Lah zdaj svoj kapital vrniti v Slovenijo na velika vrata.

Eden najbogatejših Slovencev spet na zatožni klopi

Medij: Delo  Avtorji: Olga Cvetek   Teme: ZGD-1C – Zakon o gospodarskih družbah   Rubrika / Oddaja: Ostalo  Datum: 22. 10. 2009  Stran: 8

Ljubljana - Štiriinštiridesetletni Igor Lah, eden najbogatejših Slovencev, je včeraj spet sedel na zatožno klop zaradi spornih poslov z delnicami Mercatorja v letu 1996, zaradi katerih mu tožilstvo očita zlorabo položaja ali pravic.
Na prvem sojenju je bil Lah marca 2007 oproščen, a je višje sodišče po pritožbi tožilca Jožeta Valetiča sodbo razveljavilo in primer vrnilo drugemu prvostopenjskemu senatu. Višji sodniki so se strinjali s tožilcem, da dokazi, zbrani v sodnem spisu, niso bili v celoti ocenjeni, zato je bilo dejansko stanje, kot ga je v oprostilni sodbi opisalo okrožnosodišče, zmotno in nepopolno ugotovljeno.
Tožilec Jože Valetič je v obtožnici zapisal, da je Igor Lah 26. Marca 1996, ko je bil direktor družbe za upravljanje investicijskih skladov Divida in tudi direktor pooblaščenihinvesticijskih družb (pid) Kompas Sklad 1 in 2, Ljubljančanu Damjanu Plescu v imenu Divide prodalsveženj 5000 Mercatorjevih delnic za takratnih 12,5 milijona tolarjev.
Še istega dne je delnice spet odkupil za oba pida, in sicer je zadelnico, ki jo je prodal po 2500 tolarjev,odštel 9000 tolarjev. Posel je bil vreden 45 milijonov tolarjev, kar pomeni, da je Lah pridobil Plescu 32,5 milijona tolarjev oziroma135.620 evrov premoženjske koristi,je tožilec zapisal v obtožnici.Lah očitke že od vsega začetka zavrača, včeraj je svoj zagovor le še nekoliko dopolnil. Po njegovih besedahje bistveno vprašanje tega kazenskega postopka, po kateri ceni bi moral kupiti delnice Mercatorja.
Očitek obtožbe, da bi jih moral kupiti po 2500 tolarjev, se mu zdi nelogičenin nesmiseln. Tudi trditev, da bi Plesec moral prodati delnice po isti ceni, kot jih je kupil, je po njegovem povsem nelogična. Motiv posla je bil po Lahovih besedah preprost - kupiti delnice Mercatorja, jih zamenjati s Sodom ali Kadom za delnice Cestnega podjetja Celje in jih prodati podjetju samemu. Pri tem naj bi bil ustvarjen predviden dobiček 10,1 milijona tolarjev.

Za tožbo proti pidovskim baronom dovolj že sto malih delničarjev

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 08. 2009 Stran: 17

Vprašanja, kako In pod kakšnimi pogoji je Infond Holding pod vodstvom Matjaža Rutarja (levo) financiral prevzem Pivovarne Laško, kako je večmilijonsko posojilo AtkaPrima zavaroval Center Naložbe, ki ga vodi Saša Fajs (druga z leve), po kakšni ceni je Vipa Holding pod vodstvom Boruta Kuharica (desno) kupila naložbe svoje večinske lastnice in kaj vse je moral NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant (drugi z desne), zastaviti zaradi zgrešene naložbe v Istrabenz, bodo dobila odgovor, ko bo to zahtevalo deset malih delničarjev.

Zakon o pravnih naslednicah pidov namreč po novem malim delničarjem daje mnogo večje pravice, saj lahko že deset malih delničarjev zahteva imenovanje posebnega revizorja, že sto delničarjev pa je dovolj za vložitev tožbe za povrnitev škode.

Pol milijona delničarjev holdingov letos izgubilo že 400 milijonov evrov

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 07. 2009 Stran: 17

Izmed vseh analiziranih slovenskih borznih holdingov so lahko delničarji letos še najbolj zadovoljni z borznim donosom delnice KD Group, ki ga vodi Matjaž Gantar (skrajno desno). Ta je namreč edina, ki je med analiziranimi holdingi letos pridobila vrednost. Na drugi strani delničarji Maksime Holding, Zvon Ena Holdinga, Infond Holdinga in Centra Naložb, ki jih vodijo Matjaž Rutar, Nastja Susinski, Saša Fajs in Simon Zdolšek (od leve proti desni), letos nimajo razlogov za veselje, saj so delnice omenjenih družb od začetka leta izgubile že več kot tn četrtine svoje vrednosti.

Ljubljana - Slovenski borzni holdingi, v katerih ima najmanj eno delnico vsak četrti Slovenec, vztrajno izgubljajo tržno vrednost, samo od začetka letošnjega leta pa se je tržna kapitalizacija 20 analiziranih holdinških družb znižala že za 380 milijonov evrov.

KS Naložbe finančne naložbe

Datum skupščine: 
30.06.2009 - 10:30
Naslov: 
na sedežu družbe Dunajska cesta 9, 1000 Ljubljana
Status: 
arhivirana
Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.