KS Naložbe

Ta teden pravi plaz skupščin družb, celo v nedeljo

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Grgič Maja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 27. 08. 2012 Stran: 3

Na potezi so delničarji Tudi o dokapitalizaciji Pivovarne Laško -V Perutnini Ptuj delničarji s predlogom, da se Glaser ju ne podeli razrešnice

Ljubljana - Pred nami je teden skupščin, precej več kot sto jih bo v prihodnjih petih dneh. Uvod v skupščinski teden pa je bil včeraj v Kulturnem centru Rogaška, kjer so se delničarji še pred nedeljskim kosilom zbrali na skupščini Zdravilišča Rogaška.


Zakaj je bila skupščina v nedeljo ob 9. uri zjutraj, smo vprašali predsednika uprave družbe Mateja Goričana. »Termin smo morali uskladiti z notarko in predsednikom skupščine, drugače ni šlo. Poleg tega smo morali zagotoviti primeren prostor za vse udeležence, Rogaška pa je v tem času precej zasedena,« je odgovoril. Zdravilišče Rogaška ima 272 imetnikov delnic, ukvarja pa se z distribucijo termalne vode in upravljanjem parka v Rogaški Slatini, ne upravlja pa hotelov.

Iz Društva malih delničarjev so po skupščini sporočili, da »mali delničarji takšnim trikom, ki naj bi bili namenjeni manjši udeležbi, ne nasedamo več in smo se kljub zgodnji nedeljski 9. uri te udeležili in izkazali svoje nezadovoljstvo z delom uprave in NS z enotnim negativnim glasovanjem proti vsem predlaganim sklepom skupščine«. Predstavnik DMS je na skupščini zaradi procesnih napak zahteval prestavitev oziroma ponoven sklic skupščine. S preložitvijo skupščine se je strinjala tudi notarka, a je predsedujoči skupščino kljub temu izpeljal, zato je bila napovedana zahteva za ničnost, ki jo je vložilo kar 37,97 odstotka malih delničarjev. Ti so napovedali izpodbijanje vseh sprejetih sklepov na skupščini, tako tudi o podelitvi razrešnice nadzornikom in upravi. Mali delničarji so opozorili še na lanski sklep o izvedbi posebne revizije, za katero pa do zdaj ni bila še niti podpisana pogodba z revizijsko hišo.

V Intereurppi o prodaji Čehova

Pripravlja se "smetarski račun" za ničvredne delnice

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 08. 2012 Stran: 8

Ljubljana - Združenje borznih članov in Centralna klirinško-depotna družba KDD sta pripravili podlage za ustanovitev računa za odvržene vrednostne papirje oziroma tako imenovani »smetarski račun«, na katerega bodo lahko delničarji prenesli delnice ničvrednih podjetij. Ta račun naj bi se predivoma začel uporabljati še pred iztekom letošnjega leta, saj mora spremenjena pravila KDD potrditi le še Agencija za trg vrednostnih papirjev.

Če želi delničar zapreti svoj trgovalni račun, mora namreč zdaj najprej prodati vse svoje delnice, kar pa v nekaterih primerih praktično ni izvedljivo. Za delnice podjetij v stečaju in nekatere netržne vrednostne papirje trg namreč sploh ne obstaja, pri prodaji nekaterih delnic javnih delniških družb pa borzne provizije celo presežejo vrednost delnic. Uvedba smetarskega računa bi bila tako za številne male delničarje dejansko edini način, kako lahko zaprejo svoj trgovalni račun in se izognejo okoli 15 evrom letnim stroškom za vodenje računa, če so seveda lastniki le ničvrednih vrednostnih papirjev.

Skupščina družbe KS Naložbe, d.d.

Od 01.08. do 23.08.2012 poteka zbiranje pooblastil za redno skupščino družbe KS Naložbe, d.d., ki bo potekala 28.08.2012 ob 09.00 uri, na sedežu družbe, Dunajska cesta 9, Ljubljana. 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi KS Naložbe pa kliknite tukaj.

KS Naložbe

Datum skupščine: 
28.08.2012 - 09:00
Naslov: 
na sedežu družbe, Dunajska cesta 9, Ljubljana.
Status: 
arhivirana

Brez dokapitalizacije, a s pogodbenim koncernom

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 01. 2012 Stran: 9

Delničarji Laškega večinsko proti dokapitalizaciji in institutu odobrenega kapitala, vendarle pa se bo družba smela preoblikovati v pogodbeni koncem, kar bo olajšalo poslovanje laške družbe


Na včerajšnji pomembni skupščini delničarjev Pivovarne Laško sta bili po odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev NLB in Banka Celje, ki sta sicer imetnici 26,4 odstotka vseh delnic Laškega, brez glasovalnih pravic. Tako je od 8,747.652 delnic le 6,414.331 delnic imelo glasovalno pravico, od teh pa je bilo na skupščini prisotnih 5,021.494 delnic ali 78,29 odstotka delnic z glasovalno pravico. Vendar pa so delničarji z večino prisotnih glasov zavrnili možnost do 100-odstotne dokapitalizacije, pa tudi povečanje (odobrenega) kapitala za do polovico, so pa bili za oblikovanje pogodbenega koncema.

Poziv upnicam za reprogram

Laško: dokapitalizacija in dezinvestiranje ključna

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 01. 2012 Stran: 10

Nadzorniki Laškega imajo jutri novo sejo, kjer se bo ob tekočem poslovanju govorilo tudi o za prihodnji razvoj skupine pomembni ponedeljkovi skupščini delničarjev

Približuje se pomembna ponedeljkova skupščina delničarjev Pivovarne Laško, na kateri naj bi se med drugim odločalo o vnovičnem predlogu dokapitalizacije, ki je nekateri večji delničarji že junija lani niso podprli. Dr. Vladimir Malenkovič, predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško (ta se bo sestal na novi seji jutri popoldne), kot zelo pomembno točko šteje še glasovanje o reprogramu finančnih obveznosti (večina posojil poteče konec marca letos). Delničarji Laškega naj bi tudi podprli pogodbi o obvladovanju dveh hčerinskih družb (Pivovarna Union, Radenska) in podali soglasje k opravljanju nadzorstvenih funkcij v odvisnih družbah (zdaj so štirje nadzorniki Laškega tudi nadzorniki Uniona oziroma Radenske), predstavniki malih delničarjev pa napovedujejo vročo razpravo okoli predlaganih nadzorniških prejemkov, za katere Malenkovič zagotavlja, da (letni pavšali) sledijo priporočilom Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) glede korporativnega upravljanja, dvojnim tovrstnim prejemkom, z izjemo sejnine in morebitnih potnih stroškov, pa naj bi se po njegovem "dvojni" nadzorniki odpovedali.

Agrokorjeva ponudba podaljšana

Slab začetek leta

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 16. 01. 2012 Stran: 8

Krka je dosegla dvoletno dno

Leto 2011 seje poslovilo. Borzni tečaji na slovenski borzi niso razveselili vlagateljev, marsikateri je pošteno upadel. Tako je delnica Intereurope kot največja poraženka izgubila kar 90 % svoje vrednosti, delnica Save pa 87 %. Kljub višji dokapitalizacijski ceni, mednarodni kotaciji in javnem nakupu delnic nekdanjega prvega moža Nove KBM je delnica izgubila neverjetnih 69 % svoje vrednosti in pristala na svoji rekordno nizki ceni blizu 3 evrov. Žal med poštenimi izgubarji najdemo tudi delnico Gorenja, ki je izgubila 62 %, Petrolova delnica je izgubila 41, Krkina pa le' 15 %, vendar je ponovno dosegla svoje dvoletno dno pod 50 EUR za eno delnico. Med prometnejšimi delnicami je še najmanj izgubila delnica Mercatorja, katere cena se je zaradi dolgotrajne prevzemne oziroma prodajne zgodbe v lanskem letu znižala le za 7 %. Slovenski borzni indeks je tako v povprečju v lanskem letu izgubil 30 %, kar je skoraj dvakrat več kot nemški borzni indeks in evropski delniški trg na splošno. Pravzaprav je med trgi, ki so slovenskim vlagateljem še najbližji, izgubil daleč največ.

Pisma frčijo na vse strani, vmešala se je tudi AUKN

Medij: Delo Avtorji: Več avtorjev Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 12. 2011 Stran: 9

Prodaja Mercatorja Prodajalci poslali seznam želenih podatkov, Mercator pa prej zahteva zaščito interesov družbe

LJUBLJANA - Z iztekom leta, ko se bodo končala ekskluzivna pogajanja o prodaji Mercatorja Agrokorju, je ozračje v pogajalskem in medijskem prostoru čedalje bolj napeto, na okope pa prihajajo novi vojaki. Včeraj je v bitko posegla še AUKN s pismom državnima bankirjema, danes pa bodo dvignili glas sindikati.


Močno se je okrepilo predvsem javno dopisovanje med akterji posla. V torek sta, naključno ali ne, hkrati romali pismi iz Mercatorja na sedež NLB in v obratni smeri. Prvo je bilo opozorilo konzorciju prodajalcev, naj se ne pogaja povsem mimo ciljne družbe in naj v pogajanjih z Agrokorjem vendarle upošteva vsaj vsebinska izhodišča, ki jih je uprava Mercatorja pripravila za propadli dogovor s konzorcijem kupcev. Drugo je bil zapozneli odgovor prodajalcev na Mercatorjevo pismo izpred dveh tednov.

V njem prodajalci s prvopodpisanim Božom Jašovičem, NLB, poskušajo pomiriti prvaka Mercatorja Žigo Debeljaka in njegovo prvo finančnico Melito Kolbezen, češ da je »Agrokor skupaj s sodelovanjem njegovih partnerjev najboljši potencialni dolgoročni delničar družbe Mercator«. Da pa bi posel z »edinim potencialnim kupcem« iz tokratnega javnega razpisa lahko uspel, je nujno sodelovanje uprave, namreč njeno razkritje nekaterih zahtevanih nejavnih podatkov. Ti (z upoštevanjem priloženega zaupnega prečiščenega seznama zahtev Agrokorja) po mnenju NLB ne posegajo v trajnostne interese ciljne družbe. Finančni partnerji Agrokorja, katerih seznam želenih razkritij je obsežnejši, pa bi po predlogu prodajalcev podpisali standardne dogovore o varovanju zaupnih podatkov in teh torej Agrokor ne bi mogel pridobiti. Konzorcij prodajalcev seznanja družbo tudi, da je njegov svetovalec ING prejel potrditve EBRD, IFC in OEP, da jih bosta v pogajanjih in strukturiranju transakcije zastopala Agrokor in JP Morgan.

2. Igor Lah (129,4 mio EUR)

Medij: Manager Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 08. 11. 2011 Stran: 8

Igor Lah je še eden zadnjih certifikatnih bogatašev, ki se drži pri vrhu lestvice. Obvladuje ciprski družbi Ampelus hoiding in Kalantia Limited, luksemburško družbo Aluber in prav tako luksemburški nepremičninski sklad Ceeref.

Kot so letos spomladi razkrile Finance na podlagi dokumentov, je Lah tudi solastnik ciprske družbe Vanermo Limited, desete največje lastnice NLB, vendar je Lah lastništvo zanikal in zatrdil, da gre za krajo identitete. Največ premoženja ima Ampelus hoiding, ki smo ga ovrednotili na 68 milijonov evrov. V svojem portfelju ima med drugim nepremičninsko družbo Ceeref Portin (ustanovljena je bila za naložbo na Šmartinski cesti v Ljubljani), Steklarno Hrastnik in 3,3-odstotni delež Elektra Maribor. Nekaj več kot 40 milijonov evrov je po naših izračunih vreden tudi nepremičninski sklad Ceeref, ki ima 13 projektov, od tega deset v Sloveniji, tri pa na hrvaški obali. Zaradi razmer na nepremičninskem trgu se utegne večina projektov močno zavleči. Ceeref je tudi lastnik stolpnice TR3 in poslovne stavbe na Dunajski 9 v Ljubljani. Nedokončani projekti Lahu postopoma nižajo vrednost premoženja, saj so delno financirani s posojili, prihodkov pa mu ne prinašajo. Lah je do svojega bogastva prišel skozi slovensko privatizacijo.

Borznim holdingom skopnel kapital, astronomski dolgovi ostali

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 24. 10. 2011 Stran: 24
 
Ljubljana - V treh letih finančno-gospodarske krize je največjih 15 holdinških družb, ki kotira na Ljubljanski borzi, ustvarilo več kot 1,1 milijarde evrov čiste izgube, njihovo skupno premoženje pa se je skoraj prepolovilo na vsega 2,2 milijarde evrov.
 
Največjih 15 borznih holdingov je samo v zadnjem letu in pol ustvarilo več kot 600 milijonov evrov čiste izgube, od tega skoraj 280 milijonov evrov odpade na insolventni Zvon Ena Holding, ki ga vodi Simon Zdolšek.
 
Samo v prvi polovici letošnjega leta so borzni holdingi ustvarili 75 milijonov evrov čiste izgube, njihov skupni kapital pa se je znižal še za četrt milijarde evrov. Padec premoženja in izgube so še za nekaj sto milijonov evrov višje, če k temu prištejemo tudi holdinge, ki so zaradi prezadolženosti že končali v stečaju.
 
Premoženje skopnelo, dolgovi ostali
 
Slab finančni položaj slovenskih holdingov je v veliki meri posledica preteklih zgrešenih naložbenih odločitev in nakupov naložb po rekordno visokih cenah. Še konec leta 2005 so bili namreč največji slovenski holdingi praktično nezadolženi, saj so imeli vsak evro posojil pokritih z več kot dvema evroma kapitala. Prelomno je bilo predvsem obdobje med letoma 2006 in 2008, ko se je finančni dolg analiziranih holdingov kar podvojil in v začetku leta 2008 prvič presegel obseg kapitala.
 
Dodaten razlog za trenutne težave je bil kratkoročno financiranje dolgoročnih naložb ter prepozen odziv na spremembe na kapitalskih trgih, saj je večina finančni dolg povečevala še vse do srede leta 2009, ko so se tečaji na domači borzi že opazneje znižali, začele pa so se tudi prve bančne zaplembe premoženja. V zadnjih dveh letih so analizirani holdingi finančni dolg uspeli znižati za manj kot 400 milijonov evrov, od česar je večji del znižanja posledica zaplembe premoženja.
 
Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.