Krka

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6

Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja

Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.

ATVP preverja očitke obeh strani

Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Cveto Pavlin Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Pet, 08. jul.. 2016 Stran: 9

Skupščina delničarjev Za dividende 86 milijonov evrov, kar je največ doslej - Izplačilo v 30 dneh, to je 5. avgusta

Novo mesto - Na včerajšnji skupščini delničarjev so ti sprejeli predlog uprave in nadzornega sveta, da se za dividende nameni 85,9 milijona evrov, kar pomeni 2,65 evra bruto za delnico. Za rezerve iz dobička in prenos v prihodnje leto pa so namenili po nekaj manj kot 50,5 milijona evrov.

Letošnja skupščina, na kateri je bilo prisotnega 56,61 odstotka kapitala z glasovalno pravico, je bila manj burna od lanske, ki so jo morali zaradi pritožbe malih delničarjev o nepravilnem sklicu skupščine ponoviti čez mesec dni. Dividende bodo delničarjem na podlagi na skupščini podanega predloga največjega delničarja, SDH, začeli izplačevati v 30 dneh po končani skupščini, to je 5. avgusta, in sicer po stanju vpisov v delniško knjigo, vodeno pri KDD - Centralni klirinško-depotni družbi, na dan 12. julij 2016. Poleg SDH so največji Krkini delničarji še Kapitalska družba, Societe Generale - Splitska banka, Hypo Alpe-Adria-Bank in KDPW.

Na skupščini je predsednik Krkine uprave Jože Colarič delničarje seznanil z letnim poročilom o poslovanju v letu 2015, o katerem smo v Delu že podrobno pisali, z višino prejemkov članov uprave in nadzornega sveta ter revizorjevim poročilom. Skupščina je upravi in nadzornemu svetu za leto 2015 podelila razrešnici.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Silva Čeh Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 19. maj. 2016 Stran: 3

Nadzorniki SDH Priporočena višina plačil naj bi bila odvisna od velikosti in finančnega stanja družbe

Ljubljana - Najbolje plačani prvi nadzornik med javnimi družbami je Borut Jamnik, predsednik nadzornega sveta (NS) družbe Telekom. Sicer ga prekaša kar nekaj zgolj članov iz drugih NS, ki so si visoke prejemke zaslužili predvsem zaradi potnih in podobnih stroškov. A če se stanje upravljanja družb res izboljšuje, kot meni SDH, potem se tudi plačila nadzornikov ne izplačajo samo njim.

Med javnimi (na borzi kotirajočimi) družbami vodi kot član nadzornega sveta Gorenja Toshibumi Tonimoto iz Japonske, ki je za leto 2015 prejel dobrih 110.000 evrov. A predsednika NS Gorenja Marka Voljča so po nadzorniških prejemkih presegli skupaj štirje kolegi iz NS Gorenja, vsi iz tujine; seveda že zaradi potnih stroškov. Borut Jamnik je s skoraj 36.000 evri, kolikor jih je prejel za delo predsednika NS Telekoma, najbolje plačani prvi nadzornik. Telekom je lani sicer za polovico zmanjšal čisti dobiček, a vseeno ga je bilo še vedno za 34 milijonov evrov.

Po podatkih je bil lani bogato nagrajen predsednik nadzornikov v Termah Čatež, Robert Krajnik; prejel je prav tako dobrih 34 evrov prejemkov, a Skupina Terme Čatež je lani imela le 1,6 milijona evrov čistega dobička. V kategoriji predsednikov NS, ki so lani prejeli od 20.000 do 30.000 evrov, seveda vodi Matej Runjak, prvi nadzornik v Zavarovalnici Triglav. Prejel je 28.762 evrov, kar tudi ni najvišji prejemek člana NS v Triglavu, saj ga prekašata Mario Gobbo z dobrimi 50 tisočaki in Gregor Kastelic z več kakor 34 tisočaki; oba na račun višjih povračil stroškov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Kos Suzana,Pušnik Manja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 10. 02. 2016 Stran: 1

POSEL / PODJETJA

Delnice najpomembnejših slovenskih borznih družb so minuli teden na Ljubljanski borzi doživele padec, med njimi tudi delnica Krke. Ta je od poletja lani padla za okoli deset odstotkov in včeraj končala pri 60,70 evra. Bo šel novomeški farmacevt po poti Leka?

Delnica Krke je samo letos izgubila šest odstotkov vrednosti, od poletja lani pa je ta padec še večji. V prvih devetih mesecih lani - novejših podatkov še ni - je Skupina Krka prodala za dobrih 863 milijonov evrov izdelkov in storitev. Prodaja se je sicer povečala, a le za odstotek glede na enako obdobje leta 2014.

Največja prodajna regija Krke u vzhodna Evropa. Tako je Ruska fede racija še vedno ključni in najpomem bnejši posamični trg Krke, saj so omenjenem obdobju tam prodali n 168,7 milijona evrov izdelkov. Prihodki od prodaje, izraženi v evrih, so se zmanjšali za kar 21 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem 2014.

Valutna tveganja odnesla kup milijonov

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 17. 12. 2015 Stran: 3

SDH v letnem načrtu upravljanja naložb načrtuje vinkulacijo delnic NLB in Petrola.

In tako pljuva v lastno skledo. Podobno bi sicer morali storiti tudi pri Savi Re, Krki in Savi, a uprava Marka Jazbeca ocenjuje, da jim to ne bi uspelo.

Kaj je vinkulacija? Poenostavljeno povedano: če bi lastniki vinkuliranih delnic te želeli prodati naprej, bi kupci, ki že imajo deleže v neki družbi, potrebovali dovoljenje te družbe. Družba bi torej povedala, komu se delnice smejo prodati in komu ne.

Namen je, da država prepreči koncentracijo lastništva obeh družb. Natančneje: da obdrži upravljavski nadzor v družbah.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 12. 2015 Stran: 9

Letni načrt upravljanja Opozarjajo na nekatera neizvedljiva določila - Vlada je sprejela tudi merila zaposlovanje holdinga

Ljubljana - Slovenski državni holding (SDH) v letnem načrtu upravljanja naložb za prihodnje leto opozarja na neizvedljivost nekaterih določil strategije upravljanja državnih naložb, ki so se kot problematična izpostavljala že ob njenem sprejemanju.

SDH v letnem načrtu upravljanja naložb, ki smo ga pridobili, navaja, da bo pri razpolaganju z naložbami zasledoval najvišjo kupnino. Pri tem opozarja na težave glede zagotavljanja preprečevanja koncentracije lastništva - posamezni delež ne sme preseči državnega - v petih družbah. SDH namerava takšno določilo vnesti v statut NLB, kjer je država edina lastnica. Za Petrol predlaga določeno spremembo določila zakona o javnih financah, ki predvideva, da zasebni vlagatelj v družbi ne more preseči 25-odstotnega deleža brez soglasja vlade. Kasneje bi to uredil še v statutu družbe.

Omejitev je neuresničljiva

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 15. 10. 2015 Stran: 7

Ker naj bi aprila 2011 državna agencija za varstvo konkurence skupini Laško nezakonito preprečila prodajo četrtine Mercatorja, si lahko Heineken obeta polovico kupnine za Laško

V teku so številni nakupi pomembnih gospodarskih sistemov: Pivovarne Laško s strani nizozemskega Heinekena, Žito prevzema hrvaška Podravka, kranjski Alpetour pa Arriva, ki sodi v skupino Deutsche Bahn oziroma nemških železnic. Vrednost nakupov vseh treh družb je 312,4 milijona evrov, pri čemer Podravki ne bo treba kupiti desetih odstotkov (lastnih) delnic Žita, s čimer bo privarčevala dobrih šest milijonov evrov. Omenjeni znesek je bistveno nižji od 719 milijonov evrov, kolikor bi pri ceni vsaj 1 10 evrov moral za Telekom Slovenije odšteti britanski naložbeni sklad Cinven, a je posel padel.

Nekateri raje znižujejo kupnine

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 09. 2015 Stran: 4

Država je v odloku o upravljanju svojih kapitalskih naložb zapisala, da potrebujejo podjetja, v katerih je država solastnica, pa četudi manjšinska, soglasje SDH za prodajo svojih naložb. V družbah opozarjajo: gre za grob poseg države v samostojnost odločanja. Zakaj bi NLB potrebovala še soglasje SDH za denimo prodajo Trima, če pa ima za to svojo upravo in nadzornike? Sicer pa je- tudina SDH- vzvezi s tem velika zmeda. Za pojasnila smo prosili finančno ministrstvo.

Težava ni le v NLB in Trimu. Sporen zapis v odloku pomeni, povedano poenostavljeno, da morajo vse družbe, ki so v strategiji opredeljene kotstrateške (državaima večino) ali pomembne (država ima 25 odstotkov plus eno delnico), za vsako nekoliko pomembnejšo prodajo kapitalske naložbe zaprositi SDH. Torej soglasje SDH za prodajo svojih naložb po tej logiki potrebujejo denimo NLB, Triglav, Sava Re, celo Krka, Gorenje ... Pa čeprav imajo za to svoje uprave in nadzorne svete, ki so jih ne nazadnje na skupščinah izglasovali lastniki, torej tudi SDH. Poleg tega SDH ni edini lastnik teh družb.

Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 09. 2015 Stran: 27

BORZNI KOMENTAR

Minuli teden so zaznamovale objave polletnih poslovnih rezultatov nekaterih najpomembnejših slovenskih podjetij. Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo pod vplivom korekcij na svetovnih borzah, s tem paje indeks SBI TOP izgubil nekaj več kot tri odstotke in končal pri vrednosti 709,36 točke.

Pri Cinkarni Celje, katere vrednost delnice je zaradi končanja prodajnega procesa tako re-, koč v prostem padu, so bili rezultati za prvo polovico leta kljub padajočim cenam surovin - nad pričakovanji. Čisti dobiček je sicer upadel za skoraj polovico. Podobno je poslovala tudi naša največja naftha družba Petrol, kjer so prav tako pri padajočih cenah nafte realizirali za šest odstotkov večji dobiček kot v enakem obdobju lani.

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Zaplotnik Cveto Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 28. 08. 2015 Stran: 13

Kranj - Potem ko so delničarji Krke na junijski skupščini že odločili o uporabi bilančnega dobička in o novih članih nadzornega sveta, je uprava dan po skupščini sporočila, da so vsi sprejeti sklepi zaradi proceduralnih razlogov nični, takoj zatem pa je sklicala novo skupščino za 20. avgust. Uprava je tudi za to skupščino predlagala dividendo v višini 2,20 evra bruto na delnico, a so delničarji potrdili nasprotni predlog Kapitalske družbe (Kad) in Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki sta predr lagala 2,50 evra bruto na delnico. Od 181,5 milijona evrov bilančega dobička bo torej družba namenila za dividende 81,4 milijona evrov, dobrih 50 milijonov za druge rezerve iz dobička, enak znesek pa bo prenesla v naslednje poslovno leto. Letošnja dividenda je za 19 odstotkov višja od lanske, družba pa jo bo začela izplačevati v tridesetih dneh od dneva skupščine. Na skupščini so izvolili tudi nove člane nadzornega sveta - predstavnike delničarjev, Kad in SDH pa sta tudi pri tem glasovanju uspela z nasprotnim predlogom, tako da je bila namesto predlagane Sergeje Slapničar izvoljena Simona Razvornik Škofic.