Krka

Kako velikega prevzema se lahko loti Krka

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Karel Lipnik Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 11. jan.. 2018 

Zgolj z lastnim razvojem bo dolenjski farmacevt vedno težje dohajal tekmece.

Ljubljana – Minilo je že več kot desetletje, odkar je Krka opravila zadnji in edini opaznejši prevzem. Konsolidacija farmacevtske panoge je lani sicer nekoliko zastala, a letos se bo, kot kaže, nadaljeval prevzemni pohod farmacevtskih velikanov. Komur ne bo uspelo slediti trendom v industriji, bo imel vedno več težav z ustvarjanjem zadostnega donosa. Lahko Krka temu sledi?


Dolenjski farmacevt Krka letos načrtuje 153 milijonov evrov čistega dobička, kar je slabo desetino več, kot je po lastni oceni ustvaril lani. Čeprav je to največ v zadnjih treh letih, pa dobiček močno zaostaja za rekordnim iz leta 2009, ko je Krka sestavila 173 milijonov evrov čistega dobička.

Pri tem je treba izpostaviti, da kriza farmacevtov ni neposredno udarila. Njen učinek se pozna v daljšem časovnem obdobju, predvsem zaradi suše v državnih proračunih po svetu in posledično skromnejšem financiranju zdravja in pritiskih na cene zdravil. Krka se je po dobičku rekordnemu letu približala še leta 2013. 

Krčenje marž

Upad dobička se je Krki zgodil kljub vztrajni rasti prodaje; še celo v letih 2014, 2015 in 2016, ko je družba utrpela upad oziroma zastoj prihodkov od prodaje, je količinska prodaja opazno zrasla. Manjši prihodki pa so delno posledica tečajnih razlik (upada vrednosti rublja), delno pa nižanja cen zdravil. Krka sicer do leta 2022 napoveduje petodstotno povprečno letno rast prihodkov od prodaje. Letos naj bi prihodki od prodaje presegli 1,3 milijarde evrov, kar je slabih pet odstotkov več, kot je Krka novembra ocenila, da je ustvarila lani. 

Boj za državni denar

Krka proizvaja generična zdravila, kar pomeni, da razvije cenejši ali bolj učinkovit način izdelave originalnih zdravil oziroma učinkovine in jih na trg lansira potem, ko se izteče patentna zaščita originalnega zdravila. Pri tem je zanimivo, da so države v času zadnje gospodarske krize kar pogosto prihranke ustvarjale z menjavo originalnih zdravil za generične. To je po eni strani prineslo več posla generičnim farmacevtom. Toda panoga se je hitro prilagodila spremenjenim razmeram in zato se je močno povečala konkurenca med generičnimi farmacevti, ki se še stopnjuje.

Delavci v Luki Koper na dveh tirih

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 21. dec.. 2017 Stran: 9

Plače Zaposleni med najbolje plačanimi v državi, tisti izIPS, ki delajo z njimi z ramo ob rami, nimajo te sreče

Ljubljana - Povprečna mesečna plača na zaposlenega v Luki Koper je znatno višja od povprečne plače v novomeški Krki, Petrolu, Telekomu Slovenije, Intereuropi..., dejansko je najvišja med primerljivimi podjetji v državni lasti. Zaposlenim v Luki visokih plač nihče ne oporeka, a vse več je opozoril, da jim lahko družba to omogoča tudi na račun delavcev IPS, ki delajo za manj, tudi do trikrat manj.


Stroški dela v skupini Luka Koper so lani znašali 51,9 milijona evrov, kar je za osem odstotkov oziroma 3,8 milijona evrov več kot leto prej. Na povišanje so poleg dodatnih 31 zaposlenih med drugim vplivali povišanje osnovne plače v skladu z veljavno kolektivno pogodbo in višja izplačila iz naslova delovne uspešnosti. Kolektivna pogodba, ki velja v Luki, kljub drugačnim priporočilom in pričakovanjem Slovenskega državnega holdinga (SDH) ni javno objavljena, ker se oba podpisnika z objavo nista strinjala, tudi sicer pa naj bi bil to eden bolj skrbno varovanih dokumentov družbe. Objava kolektivne pogodbe ni edino odstopanje od priporočil SDH - čeprav ta predlaga, da 13. plača ne preseže povprečne osnovne plače zaposlenega, so v Luki lani zaposlenim to izplačali v visim 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega, in ta je, kot kažejo tudi podatki Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), najvišja med vsemi primerljivimi podjetji v državni lasti.

En redno zaposleni za tri iz IPS

Največ prihodkov v zgodovini, marže se izboljšujejo

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 17. nov.. 2017 Stran: 10

Krka Sašo Stanovnik: Pozitivna dinamika tega leta se nadaljuje Odpirajo podjetje na Kitajskem za trženje in proizvodnjo

Ljubljana - Devetmesečni rezultati še naprej potrjujejo pozitivno dinamiko letošnjega leta glede na lansko. Izboljšujejo se tudi marže, poslovanje Krke komentira analitik Sašo Stanovnik. Krka se z novim podjetjem krepi tudi na Kitajskem.


Skupina Krka je v prvih devetih mesecih leta ustvarila 928,3 milijona evrov prodaje - to je največja devetmesečna prodaja v zgodovini novomeškega generika in devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V letošnjem devetmesečju so lanski dobiček povečali za 37 odstotkov na 110,1 milijona evrov.

V vsem letu bodo predvidoma dosegli 1,24 milijarde evrov prihodkov, s čimer bi bila prodaja od lanske višja za šest odstotkov. Čisti dobiček bo predvidoma znašal okoli 140 milijonov evrov, medtem ko je lani 108,5 milijona evrov. Za prihodnje leto načrtujejo 1,3 milijarde evrov prihodkov in 153 milijonov evrov čistega dobička.

Colarič: Nisem konservativen, ampak previden

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Silva Čeh, Cveto Pavlin Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 07. jul.. 2017 Stran: 8

Skupščina Krke Letos načrtujejo za 1,220 milijarde evrov prodaje, dobiček pa bo predvidoma večji, kot je bil lani 

Otocec - Skupščina bo letos daljša, ker je treba razjasniti veliko zadev, je dejal predsednik uprave Krke Jože Colarič. Večkrat je poudaril višji dobiček v letošnjem prvem polletju, kije z 91,7 milijona evrov že pri 84 odstotkih lanskega. 


V prvi polovici leta je Krka ustvarila 666 milijonov evrov prihodkov, kar je 8,5 odstotka več kot v prvi polovici lanskega leta. Čisti dobiček skupine je znašal 91,7 milijona evrov, kar je 31 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je delničarjem povedal Jože Colarič. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 122,4 milijona evrov, kar je 30 odstotkov več kot v lanskem enakem obdobju. 

Boljši rezultati poslovanja so doseženi z obstoječo strategijo. To prilagajajo glede na stanje na trgu in konkurenco. Krka strategijo posodablja, a ne bo drastičnih sprememb, je napovedal. Želimo si zdravo rast tudi vprihodnje. Strategijo do leta 2030 nameravajo dosegati z najmanj tretjinskim deležem novih izdelkov v skupni prodaji, z organsko rastjo in prevzemi zagotavljajo rast. Colarič: »Delamo na prevzemih, a ne na silo.« Zavrnil je očitke, daje glede prevzemov konservativen. Pravi, da je previden. Dividendna donosnost pa je pri Krki večja kot pri konkurenci, je še poudaril Colarič. 

Nezadovoljni s preteklim letom 

Dvomi o privilegiranem položaju SDH kot delničarja

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sre, 05. jul.. 2017 Stran: 3

Državne naložbe Pomisleki, da ima holding več informacij kot drugi lastniki - Odgovorna je družba - V MDS ne opažajo večji težav

Ljubljana - Ko je vodstvo Krke pred kratkim državnemu SDH pojasnjevalo načrte in poslovanje družbe, ki skrbi holding, tega ni posebej razkrilo drugim lastnikom, zato so se pojavili pomisleki o neenakopravni obravnavi delničarjev. Očitki, da je SDH glede tega v privilegiranem položaju tudi v drugih delniških družbah, se pojavljajo že nekaj časa.

Slovenski državni holding (SDH), ki ima v nadzornih svetih družb praviloma enega ali več svojih predstavnikov, že več let z družbami opravlja tako imenovane kvartalne sestanke, na katerih se seznani z njihovim poslovanjem in jim določa tudi cilje. S predstavniki družb, v katerih izvaja upravljavske pravice, pa se po potrebi sestaja tudi drugače in poskuša pridobiti podatke, ki jih potrebuje za odločanje in načrtovanje. Že nekaj časa je zato mogoče slišati pomisleke, da SDH od družb dobiva več informacij kot drugi delničarji.

Nato vprašanje je že pred časom opozoril nekdanji šef Ljubljanske borze Andrej Šketa, zdaj pa se je spet postavilo v omenjenem primeru Krke, kjer sicer zatrjujejo, da vlagateljem na takšnih sestankih ne razkrivajo notranjih informacij, jutri pa bodo imeli redno skupščino.

 

Podbevšek: SDH izjema

Korporativni pravnik Gorazd Podbevšek opozarja, da SDH pravno nima in ne sme imeti privilegiranega položaja, saj mu noben zakon ne daje pravic, ki jih drugi delničarji nimajo: »Seveda pa vsak delničar izvršuje svojo pravico tako aktivno, kot želi. To pomeni, da vsak delničar lahko prosi za podatke in pogovor v zvezi z družbo, družba pa je dolžna poskrbeti, da varuje enakopraven položaj vseh delničarjev in da komunicira skladno z urejenim sistemom.«

Mali delničarji bi višjo dividendo

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: G.R. Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 14. jun.. 2017 Stran: 9

Na skupščini Krke 6. julija bodo delničarji odločali tudi o predlogu SDH, da bi iz nadzornega sveta odpoklicali Anjo Strojin Štampar, namesto nje pa imenovali Dimitrija Marjanoviča. Društvo mali delničarji Slovenije pa predlaga višje dividende, in sicer 3,50 evra bruto na delnico, kar bi pomenilo 112,88 milijona evrov od 142,66 milijona evrov lanskega bilančnega dobička, medtem ko bi se 14,89 milijona evrov preneslo v druge rezerve iz dobička, enak znesek pa preneslo v naslednje leto. Uprava sicer predlaga, da se med delničarje razdeli 88,7 milijona evrov oz. 2,75 evra bruto na delnico. Lani je dividenda znašala 2,65 evra dividende na delnico.

Analitiki: SDH upravičeno skrbi Krkino poslovanje

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 14. jun.. 2017 Stran: 6

POSLOVANJE KRKE 

Analitiki: SDH upravičeno skrbi Krkino poslovanje 

SDH, ki ima skupaj s Kadom v Krki skoraj tretjinski delež, ni povsem zadovoljen s strategijo poslovanja družbe, češ da novomeški farmacevt ne ustvarja tolikšnih dobičkov, kot jih je v preteklosti. "Glede na trende Krkinega poslovanja v zadnjem obdobju ima SDH upravičene razloge za skrb," meni analitik Matej Šimnic. 


Čeprav v SDH niso povsem zadovoljni s strategijo poslovanja Krke in so skupaj z mednarodno priznano svetovalno družbo že pripravili analizo dogajanja v farmacevtski panogi, to včeraj ni zamajalo tečaja delnice Krke na Ljubljanski borzi. Celo nasprotno: njen tečaj se je zvišal za 0,65 odstotka. Krkina delnica je bila celo med najbolj prometnimi na borzi. 

Da se nekaj plete med državo oziroma Slovenskim državnim holdingom (SDH) in upravo novomeške družbe, je bilo mogoče razbrati iz včerajšnje izjave Nade Drobne Popovič, članice uprave SDH, za Delo. Ta je namreč dejala, da je Krka za SDH sicer izjemno pomembna naložba, a da »bo moral SDH temeljito pregledati strategijo Krke, jo prevetriti in poiskati priložnosti, da bo družba spet ustvarjala takšne dobičke kot v preteklosti«. 

V državnem holdingu so tudi že pripravili študijo o tem, ali je sprejeta strategija novomeške Krke skladna s strategijami v tej panogi. »Z nadzornim svetom in upravo, glede na to, da je julija sklicana skupščina, še nismo imeli rednega kvartalnega sestanka, kjer jim bomo predstavili izsledke naših ugotovitev. Dejstvo pa je, da smo lani zaradi padca cene delnice na borzi naložbo v Krki slabili,« je še povedala članica uprave SDH. 

Je kriva Krkina konservativna politika? 

»Glede na trende poslovanja Krke v zadnjem obdobju ima SDH upravičene razloge za skrb. Težko rečem, da je dobičkonosnost slaba, je pa dejstvo, da se je v zadnjih letih poslabšala in da mora SDH kot največji lastnik dobiti odgovor oziroma bi ga že moral imeti, ali je slabše poslovanje posledica enkratnih dogodkov, napačne strategije ali pa zgolj neugodne dinamike v industriji. Sicer pa je Krka že sama napovedala novo strategijo, ki naj bi jo predstavila proti koncu leta. Skratka, do prevetritve bi tako ali tako prišlo,« meni Matej Šimnic, analitik v Alti Invest. 

V Telekomu ni prostora za dejavnosti z izgubo

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 13. jun.. 2017 Stran: 10

Pogovor z Nado Drobne Popovič, članico uprave SDH 

Spregovorila je o energetiki, Telekomu, Luki Koper in usodi holdinga. 

Ljubljana - SDH upravlja slabih 12 milijard evrov premoženja, čista dobičkonosnost pa je lani po prvih ocenah dosegla več kot pet odstotkov. Dovolj, da bo SDH obstal? »Ne bi želeli, da se portfelj zmanjšuje, prehaja na ministrstva, ker ta decentralizacija, nepreglednost in nejasen sistem upravljanja nas lahko pripeljejo tja, kjer smo nekoč že bili, ko rezultati niso bili ravno najboljši,« pravi članica uprave SDH Nada Drobne Popovič. 


Koliko znaša knjigovodska vrednost premoženja, ki je v upravljanju SDH, in koliko donos na kapital? 

Skupna vrednost kapitalskih deležev v neposredni lasti RS in SDH je konec leta 2015 znašala 11,6 milijarde evrov in se povečuje. Čista dobičkonosnost lastniškega kapitala se je prav tako povečala, in sicer za 2,9 odstotne točke v letu 2015, kar je znašalo 4,7 odstotka, in gre za izjemen napredek, saj je v preteklosti znašala dober odstotek. Gre za rezultate na podlagi konsolidiranih izkazov vseh skupin družb, ki jih imamo v upravljanju, torej portfelja RS in SDH. Prvi interni izračuni za lani so pokazali, da bodo rezultati za leto 2016 še boljši in da govorimo o povprečni več kot petodstotni čisti dobičkonosnosti lastniškega kapitala v družbah, ki jih imamo v upravljanju. 

Skoraj tretjino knjigovodske vrednosti premoženja predstavljajo naložbe v energetiki in večina te je za državo strateškega pomena. 

Vlada bo v Mercator napotila izrednega člana uprave

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Sre, 26. apr.. 2017 Stran: 4

Potem ko so poslanci včeraj potrdili novi zakon, da bi Agrokorju preprečili izčrpavanje Mercatorja, lahko pričakujemo, da bo na predlog vlade sodišče že v prihodnjih dnevih imenovalo izrednega člana uprave. 

Poslanci državnega zbora so včeraj s 47 glasovi za in 20 proti potrdili novi zakon, s katerim namerava vlada preprečiti morebitno Agrokorjevo izčrpavanje Mercatorja. 

Tako imenovani lex Mercator, ki ga je vlada pripravila za podjetja z najmanj 6000 zaposlenimi in milijardo evrov prihodkov, bo omogočil imenovanje izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena, torej tistih, ki vplivajo na gospodarsko, socialno in finančno stabilnost Slovenije. Izredni član uprave bo lahko imenovan v primeru, ko se je večinski lastnik družbe sistemskega pomena ali z njim povezana oseba znašla v insolvenčnem postopku ali podobnem postopku, katerega cilj je odprava insolventnosti oziroma prestrukturiranje, nadzoroval pa bo posle med obvladujočo in odvisno družbo, torej med Agrokorjem in Mercatorjem. Po drugi strani se izredni član uprave, ki ga bo na predlog vlade imenovalo sodišče, ne bo smel vtikati v redno poslovanje. Zakon tudi določa, da v času trajanja mandata izrednega člana uprave odvisna družba večinskemu lastniku ne sme dajati poroštev, garancij in posojil, razen če s tem soglaša izredni član uprave. 

Zakon tudi za druge primere? 

8. DEL: Vse, kar morate vedeti o registrskih računih

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 23. dec.. 2016 Stran: 5

Bralec in njegov brat sta lani po mami podedovala nekaj delnic, ki so, kot pravi, praktično brez vrednosti. Ko je bralec septembra prejel obvestilo KDD, kaj lahko z delnicami stori, se je odločil za njihovo opustitev. A tu se njegova zgodba ne konča. Ker je, glede na dokončno in pravnomočno odločbo sodišča sklepal, da so delnice samo njegova last in da lahko z njimi naredi, kar želi, je konec septembra na KDD oddal vlogo z ustreznimi prilogami za njihovo opustitev, vendar se je zapletlo že v vložišču. Tam so mu pojasnili, da lahko delnice opusti samo, če se vsi dediči odločijo za enak korak. To je glede na dejstvo, da lahko samostojno razpolaga s svojim premoženjem, vsaj nenavadno če ne tudi nezakonito, meni bralec. Napotili so ga tudi na pravno službo, kjer je zadeva postala še bolj nenavadna. Tam so mu pojasnili, da tako pač je, ni pa dobil konkretnega pojasnila o pravni podlagi za takšno zahtevo KDD. Ko se je njegov brat v začetku novembra tudi odločil za opustitev delnic in v vložišču oddal ustrezno vlogo, je o tem bralec obvestil KDD, vendar do danes ni prejel nobenega odgovora. Kako to komentirate? 

Na MDS sklepamo, da je pri komunikaciji s KDD prišlo do manjšega nesporazuma. Če nekdo po sklepu o dedovanju podeduje delnice, še ne pomeni, da so njegova last in da lahko z njimi razpolaga. Če želi delnice prevzeti, mora najprej pri KDD urediti prenos teh delnic na svoje ime. To ne nazadnje velja za vsako vrsto premoženja. Postopek prevzema delnic iz naslova dedovanja poteka tako, da dedič na KDD poda vlogo za prevzem delnic, priložiti pa mora sklep o dedovanju in številko trgovalnega računa (pri katerikoli borzni hiši), kamor želi, da se mu delnice prenesejo. KDD nato dediču posreduje plačilni nalog (prenos delnic po sklepu o dedovanju stane dobrih 9 evrov) in po poravnavi plačilnega naloga dedič dobi potrdilo, da so delnice uradno prepisane na njegovo ime. Če želi dedič delnice opustiti, mu ni treba storiti ničesar. Do izvedbe prenosa delnic na njegovo ime namreč ni lastnik teh delnic in mu jih seveda zato tudi ni treba opustiti, saj niso njegova last, temveč ima zgolj listino (sklep o dedovanju), ki določa, da delnice lahko postanejo njegova last, če to želi. 

Bralka ima 1 delnico z oznako MRIR. Zanima jo, koliko je ta delnica vredna in ali naj jo opusti? 

Sklepamo, da gre za delnico MR1R, torej za delnico družbe M1, d. d., Ljubljana. Tečaj na borzi znaša 0,30 evra, tako da bralki svetujemo, naj delnico opusti. Opustitev je na sedežu KDD v Ljubljani brezplačna. 

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.