Istrabenz

Računi za leto 2014 že prihajajo

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 12. 2013 Stran: 9

Trgovska družba Merkur, proizvajalec komponent za avtomobilsko industrijo Cimos, letalska družba Adria Air ways, telekomunikacijska družba T2, finančni holdingi DZS, Sava, Istrabenz, ACH, Zvon Ena in Zvon Dva (v stečaju), gradbena podjetja Primorje, SCT in Vegrad, ki so prav tako v stečaju, pa družba Grep, ki je v Ljubljani gradila športni park Stožice, so v prvem paketu podjetij, katerih dolgove so banke pred prazniki prenesle na slabo banko, ki se uradno imenuje Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Med največjimi upnicami naštetih podjetij sta bili največji državni banki Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova kreditna banka Maribor (NKBM).

Preneseni sveženj, vseh bo pet, je vreden 1,1 milijarde evrov, prenosi pa bodo predvidoma končani do aprila 2014. Slaba banka bankam v zameno za slabe terjatve izda obveznice, za poplačilo katerih jamči davkoplačevalec. NLB je tako za prvi sveženj dobila za 622 milijonov evrov, NKBM pa za 390 milijonov evrov obveznic z dve- in triletno ročnostjo, ki so na Ljubljanski borzi začele kotirati v tem tednu.

Uprava Istrabenza prejela 380.000 evrov

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 09. 2013 Stran: 7

Na včerajšnji skupščini koprskega Istrabenza je bila za tretjo članico nadzornega sveta imenovana Denis Tavčar, sicer tudi predsednica uprave ljubljanske Mladine. V društvu MDS, kije na skupščini zastopalo dobrih 1,6 odstotka glasovalnih pravic, so vnovič opozorili na nerazumno visoke prejemke dvočlanske uprave Istrabenza (Rudi Grbec, Suzana Bolčič Agostini), kije lani skupno zaslužila 380 tisoč evrov bruto. To se jim zdi sporno, še posebno ker je družba v postopku prisilne poravnave in je njena usoda odvisna od bank upnic. V letu 2011 je bil Rudi Grbec celo bolje plačan od predsednika uprave Petrola, po prihodkih daleč največje slovenske gospodarske družbe in do lani skoraj tretjinskega lastnika Istrabenza. MDS od popolnjenega nadzornega sveta pričakuje, da bo v najkrajšem možnem času sprejel ustrezne ukrepe, ki bodo vidno zmanjšali prejemke Istrabenzove uprave.

ISTRABENZ, holdinška družba

Datum skupščine: 
26.09.2013 - 13:00
Naslov: 
v dvorani Galea-Batana, Grand Hotel Portorož, Obala 33, Portorož.
Status: 
arhivirana

Igor Bavčar mora plačati dobre tri milijone davka

Medij: Delo Avtorji: Ropac Iva,Felc Mitja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Kronika Datum: 26. 08. 2013 Stran: 7

Opcijski posli Upravno sodišče potrdilo sklep o odmeri davka, večji del dolga že poravnan

Ljubljana - Upravno sodišče je pritrdilo davčni upravi, ki je Igorju Bavčarju zaradi neplačanih davčnih obveznosti naložila plačilo 3,4 milijona evrov davka z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Gre za opcijske posle - zaradi njih seje znašel tudi pod lupo preiskovalcev ki sicer niso bili nezakoniti, so pa našli kar nekaj s tem povezanih nepravilnosti.


Davčna uprava Republike Slovenije (Durs) je januarja 2011 izdala sklep, s katerim je Igorju Bavčarju odmerila 3,4 milijona evrov neplačanega davka. Odmera davka izhaja iz iste transakcije, zaradi katere se je nekdanji prvi mož Istrabenza znašel v kazenskem postopku skupaj z Boškom Šrotom, bratoma Nastjo (nekdanjim predsednikom uprave Maksime Holdinga) in Kristjanom Sušinskim (nekdanjim Istrabenzovim svetovalcem) ter lastnikom Sportine Bahtijarjem Bajrovičem.

Naj spomnimo, da je ljubljansko okrožno sodišče julija izreklo obsodilne sodbe. Presodilo je, da je Šrot naklepno zlorabil položaj pri vodenju Pivovarne Laško s sklenitvijo opcijskih pogodb o prodaji delnic Istrabenza. Prav tako ni deloval po zakonu o gospodarskih družbah, saj teh opcijskih pogodb ni predložil računovodstvu, kar bi moral storiti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

"Cerkev je upala, da jo bo rešil svetovalec blizu Pahorjeve vlade"

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 12. 08. 2013 Stran: 10

Intervju Zadnje čase veliko posluje v Čilu, kjer skoraj vsak dan opaža razvoj države. Povsem drugače kot pri nas, ko samo čakamo, kdaj bo propadlo naslednje podjetje. Obložil je celo oblo in v telefonskem imeniku ima številke najvplivnejših ljudi na svetu. Meni, da smo Slovenci eden najbolj lucidnih narodov, vendar nas k tlom tiščita nevoščljivost in opravljivost.

Za začetek: kaj se je pravzaprav zgodilo z odstavitvijo nadškofov?

Berem in poslušam »velike« strokovnjake, ki vse vedo o mariborski zgodbi. Samo čudim se jim. Poznam veliko ozadij, poznam kanonično pravo, in moram reči, da me žalosti, da so takšna mnenja objavljena. Zaradi tega Slovenci izpademo kot popolni nepoznavalci. Kdor ve, kaj se dogaja in kaj se je zgodilo nadškofoma Stresu in Turnšku, tudi ve, da je to veliko huje kot vsaka kazen na Dobu. Tega ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Samo še dosmrtna ječa je hujša.

Kaj je tako hudega?

V katoliški cerkvi je to kazen, ki ni primerljiva ne s Kordeževo ne s tisto Tovšakove. To ni Dob, tam je luksuz. Razmišljanje laikov, daje samostansko življenje izlet, je povsem napačno. To je zapor, samo reče se mu samostan. Tam nimaš niti telefona, ničesar, sam s sabo si v svoji celici. Me zanima, kateri od teh velikih strokovnjakov, ki zdaj komentirajo vse počez, bi tam zdržal teden ali dva.

Kako vidite padec podjetij iz kroga mariborske nadškofije?

Tožilec: Nadzorni svet ni opravil svojega dela

Medij: Delo Avtorji: Jakopec Marko,Križnik Božena,Tekavec Vanja,Predanič Jure,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 07. 2013 Stran: 3

 

Tožilec: Nadzorni svet ni opravil svojega dela Sodba Sodišče ni v celoti upoštevalo trditve tožilstva, predvsem kar zadeva višino škode, ki jo je utrpela Pivovarna

 

Laško Ljubljana - Okrožni tožilec Jože Kozina še ne ve, ali se bo pritožil na sodbo v zadevi Istrabenz. Najprej bo prebral obrazložitev sodbe, nato pa se bo odločil. Za Igorja Bavčarja in Boška Šrota je namreč predlagal po osem let zapora, sodišče pa seje odločilo za nižjo kazen. Kozina, ki je z obsodilno sodbo sicer zadovoljen, si bo sojenje zapomnil predvsem po izjemnem vodenju postopka predsednice senata Vladislave Lunder. »Samo takšno vodenje lahko doseže rezultat, da se izvedejo dokazi in da je sodba poštena, pravična in utemeljena,« je povedal tožilec. Sojenje je po njegovem pokazalo, »da-^, bomo tukaj Še velikokrat srečali«, saj nadzorni sveti niso opravljali svojega dela. »Kar so delali, je sramota,« trdi Kozina.

 

Predsednica senata je v obrazložitvi sodbe med drugim poudarila, da ni v celoti upoštevala trditve tožilstva, predvsem kar zadeva višino škode, ki jo je s posli obsojenih menda utrpela Pivovarna Laško. Ta ostaja nedoločena, sodišče pa je za njeno izterjavo Pivovarno Laško napotilo na pot pravde. Sodišče je presodilo, da je Šrot naklepno zlorabil položaj pri vodenju Pivovarne Laško s sklenitvijo opcijskih pogodb o prodaj delnic Istrabenza. Prav tako po mnenju senata ni deloval skladno z določili zakona o gospodarskih družbah, saj teh opcijskih pogodb ni predložil računovodstvu, kot bi sicer moral storiti skladno s slovenskimi računovodskimi standardi. Bavčar je po mnenju senata Šrota napeljeval k temu dejanju, nato pa je, tako kot brata Sušinski, razpolagal z denarjem velike vrednosti, za katerega je vedel, da je bil pridobljen nezakonito.

 

Bavčar in Šrot vztrajata, da sta nedolžna

 

Igor Bavčar je pričakoval oprostilno sodbo in se bo na odločitev sodišča pritožil. Pri tem višina kazni sploh ni pomembna, je dejal. Tudi on je opozoril, da sodišče, kjer so ugotavljali škodo za Pivovarno Laško, ni upoštevalo tožilstva. Prepričan je, da bo na višjem sodišču dokazal svojo nedolžnost. Njegov zagovornik Marko Bošnjak je dejal, da ne vidi vzrokov za taksno sodbo, tudi predsednica senata je po njegovih besedah bolj temeljito obrazložitev napovedala v pisnem odpravku sodbe. Je pa Bošnjak opozoril, da sodišče v enem delu ni upoštevalo tožilstva, zaradi česar bi posledično po njegovem mnenju morala biti izrečena oprostilna sodba.

 

Boško Šrot je povedal, da vztraja pri svoji nedolžnosti. Dejal je, da je tako, kakor da dokaznega postopka sploh ne bi bilo, da pa so bila izpolnjena pričakovanja medijev in javnosti. Poudaril je, da je sodnica obrazložila le, zakaj tožilstva v enem delu ni upoštevala, ne pa tudi, zakaj mu v preostalem delu je.

 

Združenje Manager: Sodba ni presenečenje

 

Častno razsodišče Združenja Manager je leta 2011 ugotovilo, da so nekatera ravnanja Šrota in Bavčarja neskladna z etičnim kodeksom, in ju zaradi tega izključilo iz združenja. »Ta sodba ni presenečenje in je za nas le konec nekega poglavja,« komentira izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc. Po njenem mnenju številne obsodbe gospodarstvenikov zadnje čase kažejo, da sta se sodstvo in tožilstvo prebudila in začela opravljati svojo nalogo: »Lahko pričakujemo, da se ti postopki ne bodo končali, saj bodo lumpi vedno okoli nas. Pomembno pa je, da ima družba vzpostavljene in delujoče mehanizme, s katerimi te ljudi sankcionira ter ohrani druge na varni in etični strani.« Pri tem dodaja: »Škoda, da so te sodbe izvršene tako pozno. Če bi bile prej, bi imeli vladavino prava tudi na gospodarskem področju mnogo bolj urejeno in se ne bi toliko pogovarjali o poslovni etiki, saj bi ustanove, ki jih za to imamo, odigrale svojo vlogo.« Po njenih besedah so ti postopki normalen del poslovnega življenja pa tudi sporočilo: »Kdor v želji, da je večji od podjetja, prestopi na nezakonito stran, mora biti sankcioniran. Posamezniki so bili na vodilna mesta postavljeni, da skrbijo za razvoj in blaginjo družbe, ne pa za razvoj in blaginjo svoje osebne denarnice.«

 

»Pravici zadoščeno, ampak ne povsem« S to sodbo je pravici nekako zadoščeno, ampak ne povsem, meni predsednik Društva Mah delničarji Slovenije Rajko Stanković: »Bavčarju so dokazali manipulacijo z delnicami, a oškodovanje gospoda Šrota je bilo. bistveno večje. Tu govorimo o večmilijonskem oškodovanju 130.000 malih delničarjev v Infond Holdingu, Centru Naložbah in Pivovarni Laško. Verjamem, da bo Šrot obsojen tudi za druge zadeve.« Pri tem je spomnil na tožbe, ki so jih zoper Šrota zaradi izčrpavanja vložile odvisne družbe Pivovarne Laško. »Verjamem, da bo Šrot dobil še kakšno izdatnejšo kazen, glede zahtevka za povračilo premoženja pa se bojim, da ne bo uspešen,« dodaja Stanković.

 

Delničarji: Plača uprave previsoka

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 07. 2013 Stran: 8

Istrabenz Sava ima tri člane v nadzornem svetu

Ljubljana - Kranjska Sava je še trdneje zavladala v nadzornem svetu koprskega Istrabenza. Na včerajšnji skupščini je v nadzorni svet holdinga imenovala še člana svoje uprave Miho Resmana, s čimer ima Sava (16,32-odstotna lastnica) v nadzornem svetu Istrabenza zdaj tri predstavnike kapitala od štirih.

Potem ko je skupaj z zamejsko družbo KB 1909 lani od Petrola odkupila tretjinski delež Istrabenza, se je kmalu zasidrala tudi v njegovem nadzornem svetu. Njegov predsednik Janez Grošelj sicer prihaja iz Petrola, a ta ni več lastnik holdinga.

Med nadzorniki sedita še Desa Katic iz NFD (največja lastnica NFD je Sava) in Franci Strajnar, ki je bil do konca leta 2012 član uprave Save, še vedno pa je nadzornik v Abanki, kjer je največja posamična lastnica prav Sava. Z imenovanjem Resmana Sava torej povsem obvladuje nadzorni svet koprskega holdinga, ki drži roko nad turizmom na Obali.

Mali delničarji, ki so v Istrabenzu izgubili večino premoženja, pa so na skupščini znova izpostavili problematiko nerazumno visokih prejemkov uprave, ki po novem nadzira le še osem zaposlenih in hkrati za delo v odvisnih družbah prejema dodatna nadomestila. Še zlasti jih motijo prejemki predsednika uprave Rudija Grbca, ki je po izračunih malih delničarjev plačan bolje kot marsikateri drug menedžer v državi.

20. skupščina družbe Istrabenz, d.d.

Od 20.05. do 04.07.2013 poteka zbiranje pooblastil za 20. redno skupščino družbe Istrabenz, d.d., ki bo potekala 10.07.2013 ob 13.00 uri, v dvorani Galea-Batana, Grand Hotel Portorož, Obala 33, Portorož. 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Istrabenz pa kliknite tukaj.

Istrabenz

Datum skupščine: 
10.07.2013 - 13:00
Naslov: 
v dvorani Galea-Batana, Grand Hotel Portorož, Obala 33, Portorož.
Status: 
arhivirana

Krka rekorderka pri dobičku in direktorskih plačah

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 9

Prejemki direktorjev Tudi v kriznih časih plače vodilnih niso strmoglavile, a problematične so tiste, ki ostajajo tajne

Ljubljana - Placni rekorder med predsedniki uprav v Sloveniji je že nekaj let Jože Colarič, ki vodi farmacevtsko družbo Krka, dobičkonosno rekorderko v Sloveniji; letos s 732.000 evri bruto. Samo Krka je imela lani 155 milijonov evrov čistega dobička, naslednjih sedem velikih slovenskih družb, zajetih v naš pregled, je ustvarilo 168 milijonov evrov čistega dobička, preostalih sedem pa več kakor 817 milijonov evrov izgube.

Že iz rezultatov družb je videti, da plače uprav niso vedno izraz tistega, kar uspe ali ne uspe ustvariti vodilnim ekipam v teh podjetjih. V povprečju so najbolje plačani slovenski menedžerji dobili kar solidne bruto prejemke, od približno 18.000 evrov pa vse do bajnih 61.000 evrov bruto na mesec, kolikor je dobil prvi mož Krke. Seveda so njihove menedžerske sposobnosti različne, a nad plačami, kakor kaže razpredelnica, se ne morejo pritoževati niti tisti, ki ustvarjajo dobiček, niti oni, ki jih tolče izguba.

Tako je, denimo, dvojec Žiga Debeljak-Toni Balažič, ki je lani vodil Mercator, pristal pri solidnem plačnem seštevku, saj sta oba skupaj v Mercatorju prejela 226.000 evrov bruto prejemkov, kar ju kot celoto uvršča v zgornji plačni vrh slovenskih vodilnih menedžerjev, čeprav je Mercator lansko leto končal z rekordno izgubo skoraj 105 milijonov evrov. V povprečju je za predsednika uprave na mesec odštel skoraj 19.000 evrov bruto. Ekipa Mateja Narata, ki je nasledila Janez Bohoriča v kranjski Savi, klesti visoko izgubo iz Bohoričevih časov, a ta še vedno znaša 87,5 milijona evrov, Naratova plača pa je višja kakor v dobičkonosnih družbah, zlasti zavarovalniških. Toda poznavalci pravijo, da je prav Matej Narat eden uspešnejših menedžerjev pri razdolževanju podjetja.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.