Istrabenz

Devetnajst bank upnic še vedno molči

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 12. 05. 2009
Stran: 3
 

Tudi Nastja Sušinski včeraj v NLB

Medij: Finance Avtorji: P. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 12. 05. 2009 Stran: 8

Ob terminu, ki si ga je 19 bank upnic Istrabenza včeraj rezerviralo za sestanek o dolgovih koprskega holdinga, je včeraj v NLB prišel tudi predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski. Sušinski vodi družbo, kije v 78-odstotni lasti FB Investicij, ta pa v 98-odstotni lasti Igorja Bavčarja, šefa Istrabenza. Zaradi padca delnic Istrabenza je insolventna tudi Maksima Holding, vendar pa Sušinski finančnega načrta prestrukturiranja ne želi razkriti, čeprav ima družba še okoli 25 tisoč malih delničarjev. Viri v NLB pravijo, da bo tudi Sušinski »moral napisati en lep program«, kar naj bi pomenilo, daje oddal podoben program kot Istrabenz - le možnosti, ki jih predvideva zakonodaja: reprogram ali odpis dolgov, konverzija dolgov v lastniške deleže in dokapitalizacija.

Vrnitev optimizma na Ljubljansko borzo

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni dan
Datum: 11. 05. 2009 Stran: 8

Od 30. aprila dalje tečaji na Ljubljanski borzi nepretrgoma rastejo, ludi pretekli borzni teden je vseh pet trgovalnih dni osrednji borzni indeks SBI 20 končal s pozitivnim predznakom. Tako je v preteklem tednu SBI 20 pridobil dobrih osem odstotkov vrednosti in teden končal pri 3940,60 indeksne točke. Za veliko navdušenje med delničarji je poskrbela delnica Krke, ki se je z nivojev 54 evrov premaknila proti 63 evrom. Dobrih sto tisoč delničarjev Nove KBM pa je lahko zadovoljnih, ker je njihova delnica po 13. januarju spet vredna 10 evrov, delnica Gorenja pa še pol evra več.

Bnčni rezultati za leti 2006 in 2007 so deformirani

Medij: Reporter Avtorji: Šurla Silvester Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Intervju tedna Datum: 11. 05. 2009 Stran: 31

■ Kako giedate na nedavne sklepe vlade glede reprogramiranja tako imenovanih tajkunskih kreditov v obeh državnih bankah - NLB in NKBM. Gre po vašem v tem primeru za vmešavanje politike v gospodarstvo ali za upravičen poseg vlade kot upravljavca državnega premoženja? Na to gledam iz dveh zornih kotov. V primeru državne lastnine, in to kjerkoli, nastopa država v dvojni vlogi - na eni strani kot regulator, na drugi po logiki lastnika. Prva njena vloga mora biti najbolj transparentna. Vlada je tista, ki izdaja podzakonske akte, gre za zelo konkretno regulativo. Tovrstna aktivnost je namenjena vsem udeležencem na trgu, ne glede na lastnino. Funkcija in odgovornost za lastnino se mora izražati transparentno po organih v teh družbah. V delniških družbah sta to nadzorni svet in uprava, v družbah z omejeno odgovornostjo je običajno to direktor. Če pogledamo iz obeh vidikov, potem zame ta komunikacija ni prava. Banko lahko vodi samo uprava, nadzira pa jo nadzorni svet. Če eden od solastnikov želi izražati svojo voljo, jo mora po teh dveh organih. Nadzorni svet je transmisija za lastnike. Vsak drugačen pristop ni normalen.

Še vedno brez odločitve o novem predsedniku uprave

Medij: Delo
Avtorji: Šuligoj Boris
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 09. 05. 2009
Stran: 3
 

Mercator po dobrem mesecu dni prodal delež v Petrolu

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 05. 2009 Stran: 12

Šest odstotkov energetske družbe zamenjalo lastnika Kot kupca se neuradno omenja Novo Ljubljansko banko - Če je bil Mercator le parkirišče, bi bilo to lahko sporno po prevzemni zakonodaji

Ljubljana - Uprava Mercatorja je nadzornike in javnost včeraj seznanila, da je po dobrem mesecu dni od nakupa prodala 6,06-odstotni delež v Petrolu. Kdo je kupec teh 126.365 delnic in koliko so zanje iztržili, v Mercatorju včeraj niso razkrili. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi trgovčev delež v Petrolu kupila kar njegova prejšnja lastnica, Nova 1 iuhlianska banka (NLB.. in to do isti ceni. do kateri ga je Mercatorju prej prodala.

V NLB so nam včeraj odgovorili, da konkretnih poslov s strankami ne komentirajo. Iz Mercatorja pa je včeraj prišlo le skopo pojasnilo: »Pridobitev delnic je kratkoročnega značaja in izvedena v okviru aktivnosti za kratkoročno upravljanje likvidnostnih rezerv.« Če držijo navedbe, da je NLB, potem ko sta bili izpeljani obe skupščini Petrola, zares ponovno postala lastnica omenjenega šestodstotnega svežnja energetske družbe, bi to lahko bilo sporno z zornega kota prevzemne zakonodaje (ker bi začasno prodajo tega deleža Mercatorju lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev razumela kot parkiranje delnic).

Mercator vrnil delnice Petrola Novi Ljubljanski banki

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 05. 2009 Stran: 21

Ljubljana - Mercator je včeraj prodal 6,06-odstotni delež Petrola in s tem izpolnil svoje napovedi, da bo delnice prodal najpozneje do konca septembra. Delež Petrola je tako po dobrem mesecu spet pristal pri Novi Ljubljanski banki, ki je do njega prišla z unovčitvijo pogodbe z Istrabenzom o začasni prodaji delnic.

Mercator je ob nakupu delnic uradno pojasnil, da gre za kratkoročno upravljanje z likvidnostnimi rezervami in uravnavanje medletnih denarnih tokov za izvajanje investicij. Toda, kot je znano, je Mercator v začetku aprila dejansko priskočil na pomoč državi, saj ji je na volilni skupščini Petrola grozilo, da bi na pobudo nedržavnih lastnikov ostala brez glasovalnih pravic.

Uprava Petrola ostala brez razrešnice

Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 06. 05. 2009
Stran: 22
 

Nadzorniki Kryžanowskemu prebrali njegove pravice

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 05. 2009 Stran: 4

Lahko izkoristite možnost za odhod, so večer pred neizglasovano razrešnico menda bledi upravi ponudili nadzorniki

Nadzorniki Petrola so upravi Marka Kryžanowskega povedali: »Če se ne strinjate z nižjimi plačami, lahko odidete.« Kryžanowski o dodatni uskladitvi plače: »Če jo znižajo v Krki, jo lahko tudi meni.« Nadzorniki so upravi prebrali zakon o gospodarskih družbah, ki pravi, da imajo člani uprave, če se ne strinjajo z znižanjem plače zaradi slabših rezultatov, pravico do odpovedi pogodbe s koncem naslednjega četrtletja z dvomesečnim odpovednim rokom. Ob tem člani uprave, ki naj bi bili po tem »precej bledi«, po naših podatkih ne bi dobili odpravnine.

Nadzorniki so Kryžanowskemu fiksni del plače že znižali za 25, članom uprave pa po 20 odstotkov. Do prihodnje seje se morajo izreči, ali bi privolili v uskladitev plače z vladnimi priporočili: 12.500 bruto plače in dve plači odpravnine. Kryžanowskem bi zdaj dobil 12 plač.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.