Infond Holding

Medij: Štajerski tednik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 02. 08. 2011 Stran: 1

Ptuj • Pred skupščino Perutnine Ptuj

Kapitalska družba (Kad) in Simon Cadež iz društva Mali delničaiji - Skupaj smo močnejši zahtevata posebno revizijo v skupini Perutnina Ptuj. Za to sta se odločila, ker po navedbah omenjenega društva obstaja sum, da je prišlo pri sklepanju nekaterih poslov skupine do negospodarnih ravnanj, ki naj bi povzročila oškodovanje družbe.

Kad in društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši sta na Perutnino Ptuj naslovila zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine, napovedane za 26. avgust, z novo točko - imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe«. Predlagatelja, ki zastopata 10,11 odstotka osnovnega kapitala družbe, zahtevata posebno revizijo vodenja poslov skupine v obdobju zadnjih pet let.

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 01. 08. 2011 Stran: 3

Kapitalska družba in mali delničar dr. Simon Čadež za 17. skupščino delničarjev Perutnine Ptuj, ki bo 26. avgusta, kot skupno 10,11-odstotna lastnika Perutnine predlagata razširitev dnevnega reda. Delničarjem bosta predlagala imenovanje posebnega revizorja (družbe Ernst & Young), ki bi za zadnjih pet let preveril vodenje nekaterih poslov med družbami v skupini PP ter s tretjimi osebami. Posebej bi preveril Perutninin nakup delnic Merkurja v povezavi z Merkurjevim nakupom delnic Perutnine in ali ni šlo pri tem za nakup lastnih delnic brez zakonsko potrebnega skupščinskega sklepa delničarjev Perutnine. Revizorji bi vzeli pod lupo še odprodaje Perutnininih hčerinskih družb (na primer PP Energija, PP Agro, PP BH) tretjim osebam pa tudi posle, povezane z ustanavljanjem družb v Sloveniji in tujini ter njihovimi dokapitalizacijami - v Srbiji so bile do konca preteklega leta izvedene tri dokapitalizacije hčerinskih družb v skupni vrednosti dobrih 10 milijonov evrov. Med številnimi pogodbami bi posebni revizor pregledal tudi pogodbo o Perutnininem prevzemu dolga Infond Holdinga v vrednosti 5 milijonov evrov ter o odstopu dolga v višini 15 milijonov evrov, kar je bilo sklenjeno z družbo Center Naložbe, ki je bila prek Kolonela v večinski lasti Boška Šrota. S patronatsko izjavo naj bi bila PP zahtevala 10 milijonov evrov od Pivovarne Laško, zato bo male delničarje zanimalo, kako je zdaj s tem.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 07. 2011 Stran: 20

Ljubljana - Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser bo moral na skupščini 26. avgusta delničarjem pojasniti, kako so lahko menedžerji ptujske prehranske skupine prek Holdinga PMP oziroma njegove družbe Agroinvesticije postali večinski lastniki družbe PP Agro (nekdanji Agrokombinat Maribor). Ta pojasnila bodo namreč od Glaserja terjali mali delničarji, ki bodo med drugim poskušali preprečiti tudi sklep o do 50-odstotni dokapitalizaciji in doseči, da bi Perutnina Ptuj delničarjem izplačala 0,2 evra bruto dividende za delnico.

Kot smo na podlagi podatkov iz sodnega registra razkrili v Dnevniku, je PP Agro od Perutnine Ptuj že septembra 2009 kupil 99,99 odstotka lastnih delnic, istočasno pa je Perutnina Ptuj 0,0076-odstotni delež za 158 evrov prodala družbi Agroinvesticije, ki je s tem nakupom dejansko postala večinska, 76-odstotna lastnica družbe PP Agro (lastne delnice namreč nimajo glasovalnih pravic). Glaser je sicer že v letnem poročilu Perutnine Ptuj za leto 2009 zapisal, da so družbo prodali ter da »PP Agro ni več sestavni del Skupine Perutnina Ptuj«. Glaser sicer zatrjuje, da ima Perutnina Ptuj 100 odstotkov lastniških in upravlialskih pravic družbe PP Agro, ki da je še vedno njihova odvisna družba.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 06. 2011 Stran: 9

Pivovarna Laško

Ljubljana - Predlogi, s katerimi poskušajo mali delničarji vplivati na poslovanje domačih delniških družb, se zadnje čase kar vrstijo. Večji vpliv hočejo imeti tudi na poslovanje močno zadolžene Pivovarne Laško, zato so v teh dneh vložili več nasprotnih predlogov na predlagane kandidate za nadzornike v Pivovarni Laško in v Pivovarni Union.

NS pivovarn Laško in Union sta trenutno skoraj brez polovice svojih članov. To še zlasti velja za NS Laškega, ki trenutno deluje le v polovični sestavi, saj sta iz njega že pred časom izstopila nekdanji predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek ter nekdanji predsednik NS Marjan Mačkošek. Iz nadzornega sveta Pivovarne Union pa so konec aprila odstopili Anton Turnšek, Janko Remic in Franc Rojnik - njihova odstopna izjava bo začela veljati z dnem imenovanja novih članov na skupščini Uniona, sklicani za 22. junija.

Medij: Novi glas Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 07. 04. 2011 Stran: 13

Težko reševanje mariborskega finančnega poloma

Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v petek, 1. aprila, po pisanju časnika Dnevnik kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, je poročala Slovenska tiskovna agencija. Šlo naj bi za 23, 7 milijona evrov. Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju. Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke. Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila. Potezo NKBM je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.

Medij: Reporter Avtorji: Glucks Nenad Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 21. 02. 2011 Stran: 43

Sodniška zavrnitev neposredne obtožnice zoper padla tajkuna Boška Šrota in Igorja Bavčarja lahko začetek sojenja zavleče tudi do dve leti. Poznavalci se sprašujejo, zakaj so se sodniki odločili za to, saj so dokazi, navedeni v obtožnici, trdni in verodostojni.

Tožilec Jože Kozina iz Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem tožilstvu, ki je pripravil neposredno obtožnico zoper Boška Šrota, Igorja Bavčarja in še sedem drugih fizičnih oseb ter šest gospodarskih družb, je bil nad odločitvijo sodišča vidno ogorčen. Čeprav je neposredno obtožnico na ljubljansko okrožno sodišče vložil že julija lani, je izvenobravnavni senat sodnikov o njej odločil šele pred nekaj dnevi. Tožilcu se je zdelo več kot polletno obdobje odločanja v zadevi, ki je nujna, nesprejemljivo. Na sodišču se branijo, da so vse zapletene in obsežne ugovore rešili v manj kot mesecu dni. Pravijo, da nekateri obdolženci pošte v zvezi z obtožnico niso takoj dvignili, zadnji ugovor je bil vložen šele pred mesecem dni. Prav ta podatek priča, da se utegne postopek v tej zadevi zaradi velikega števila obdolžencev in prič vleči leta. Očitno bo velik problem za sodišče že zagotovitev prisotnosti obtožencev na obravnavi. Poznavalci, ki so seznanjeni z neuspelo neposredno obtožnico, so zato še toliko bolj začudeni nad sodniško odločitvijo, ki utegne začetek sojenja zaradi postopka sodne preiskave zamakniti tudi za dve leti. Prepričani so, da je že obtožnica kvalitetno napisana z dovolj trdnimi dokazi za začetek sojenja.

Bavčarjev medijski spektakel

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 02. 2011 Stran: 11

Po mnenju pravnega zastopnika enega izmed delničarjev Perutnine Ptuj bo treba še drugič ponoviti lansko redno skupščino delničarjev. V Perutnini za dobrih 10 milijonov evrov tožijo Pivovarno Laško

Ljubljanski odvetnik Vladimir Bilič je včeraj za Večer o zapletih s tožbami glede lanske redne skupščine delničarjev Perutnine Ptuj pojasnil: "22. decembra lani, dan pred ponovljeno redno lansko skupščino delničarjev Perutnine Ptuj, sem vložil tožbeni zahtevek. Z začasno odredbo sodišče sicer ponovljene skupščine ni zavrnilo, vendar pa v Perutnini niso v 30 dneh podali ugovora zoper tožbeni zahtevek, s katerim smo zahtevali, da skupščina delničarjev Perutnine na ponovljeni skupščini 23. decembra nima pravice sprejemati sklepov. Do predvidoma 20. februarja bo sodišče izdalo zamudno sodbo, v kateri bo, ker ni bilo ugovora, moralo ugoditi našemu tožbenemu zahtevku."

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 02. 2011 Stran: 9

Najprej Pivovarna Laško, včeraj pa še Radenska, Pivovarna Union, Fructal in Delo

Odškodnina, ki jo družbe zahtevajo od nekdanjega predsednika uprave, znaša 116,7 milijona evrov Poskušajo si vsaj deloma povrniti škodo, nastalo v času menedžerskega odkupa laške pivovarne

Ljubljana - Potem ko je Pivovarna Laško vložila tožbo proti svojemu nekdanjemu direktorju Bošku Šrotu in njegovemu podjetju Atka Prima, so včeraj, ločeno, to storile še odvisne družbe pivovarne, Radenska, Pivovarna Union, Fructal in Delo. Šrota in njegovo podjetje tožijo za spektakularno odškodnino v skupni višini 116,7 milijona evrov, kar je po višini odškodninskega zahtevka brez dvoma ena največjih odškodninskih tožb doslej.

Pivovarno Union, Radensko, Fructal in Delo v tožbi proti Atki Primi in Bošku Šrotu zastopa odvetniška družba Tratnik, Sočan in Bogataj oziroma njen odvetnik Valter Bogataj, ki je tožbe vložil na sodiščih v Ljubljani (Pivovarna Union in Delo), Murski Soboti (Radenska) in v Novi Gorici (Fructal). To pomeni, da se v laški pivovarni kljub drugačnim pričakovanjem niso odločili za tožbo na ravni koncema. Postavlja se tudi vprašanje, kako se bodo primera Laško - Šrot lotila različna slovenska sodišča.

Ločeni pravdni postopki na treh sodiščih