Infond Holding

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 27. dec.. 2016 Stran: 5

Bralec ima delnice Telekoma Slovenije in ga zanima, kje bi bilo zanj najbolje odpreti trgovalni račun. 

Če bralec nima potrebe po spletnem trgovanju, sta najugodnejši borzni hiši DBS (Deželna banka Slovenije) in NLB (Nova Ljubljanska banka). 

Bralec, ki ima 6 delnic z oznako PDPR, sprašuje, kolikšna je vrednost teh delnic, za katere delnice gre in ali jih je mogoče prodati?

Gre za delnice Pomorske družbe, delnice pa na žalost niso uvrščene na organiziran trg. Tako da bralcu svetujemo, naj se obrne neposredno na Pomorsko družbo in preveri, če jih morda odkupuje družba, ali pa če imajo podatke o kakšnem kupcu, ki bi bil zainteresiran za odkup teh delnic. 

Sin bralke živi v tujini in ima namen opustiti svoje delnice. Glede na to, da ima bralka sinov overjen podpis pri upravni enoti, jo zanima, ali lahko v njegovem imenu pri KDD uredi opustitev delnic? 

Predlagamo, da se za konkretnejši odgovor bralka obrne neposredno na KDD (lahko tudi po telefonu). Če gre za notarsko overjeno pooblastilo, po katerem je bralka pooblaščena za urejanje zadev za sina, potem menimo, da lahko zanj uredi tudi opustitev delnic. 

Bralka je na KDD skušala izvedeti, kaj se je zgodilo z njenimi delnicami, in sicer gre za delnice družbe Induplati. Pred leti je podedovala 343 vrednostnih papirjev z oznako IJRG. Na vprašanje, ki ga je poslala na KDD, kaj je s temi delnicami, so ji odgovorili, da je bila »zaradi izvedbe korporacijskih dejanj oznaka IJRG zamenjana za IJRR«. Ker teh vrednostnih papirjev bralka ne najde na kotacijah, jo zanima, ali so jo morda izbrisali iz lastništva teh vrednostnih papirjev. 

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan,Lesjak Tušek Petra Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 12. 2015 Stran: 6

Pod drobnogledom kriminalistov opcijske pogodbe med vodstvom Perutnine Ptuj in Slovensko industrijojekla za delnice Holdinga PMP

Četudi so včeraj v Slovenski industriji jekla (Sij) kot 45,82-odstotni lastniki objavili prevzemno namero za nakup preostalih delnic Perutnine Ptuj, je bistveno bolj odmevala preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na sedežu Perutnine in Sija na Ptuju in v Ljubljani. Izvedli naj bi bili tudi 13 hišnih preiskav. Po naših podatkih so pregledovali opcijske pogodbe, ki so jih štirje člani uprave Perutnine Ptuj (dr. Roman Glaser, Nada Krajnc, Tone Čeh in Milan Čuš) kot 56,2-odstotni delničarji Holdinga PMP sklenili s Sijem. Ta je tako ob nedavni dokapitalizaciji v višini 40 milijonov evrov prišel do 45,82 odstotka delnic Perutnine, še 5,53 odstotka pa jih ima Holding PMP, kar je bilo ključno, da v Siju postanejo večinski lastniki Perutnine. Že v septembru in po uradni dolžnosti so sum kaznivega dejanja prekoračitve pooblastil sprožili pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev, za očitano dejanje pa je zagrožena kazen do petih let zapora.

Pridržali celotno upravo Perutnine Ptuj

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Po svetu Datum: 29. 08. 2015 Stran: 11

Portret tedna

Če je za dolgoletnega direktorja Autocommerca (kasneje ACH) Hermana Rigelnika veljalo, da je železni Herman, bi Romana Glaserja, veterinarja in kar 28 let prvega moža Perutnine Ptuj, zlahka poimenovali jekleni Roman. Sploh zdaj, ko se obeta, da bo Slovenska industrija jekla (SIJ) po ponedeljkovi skupščini z vplačilom 40 milijonov evrov svežega kapitala postala pomembna in največja delničarka Perutnine, po verjetni prevzemni ponudbi pa tudi večinska lastnica. Ob tem je na mestu vprašanje, kdo je jeklarje v lasti ruske družine Zubicki pripeljal v Perutnino. Glaser pravi, da je bil to njihov nekdanji dolgoletni direktor Tibor Šimonka, ki je zdaj v Perutnini že leto dni pooblaščenec bank, spet drugi so prepričani, da je SIJ voda na mlin Glaserja, ki bi se kljub 68 letom lahko še nekaj časa obdržal na čelu ptujskega prehrambnega giganta z nekaj več kot 3600 zaposlenimi.

V preteklosti se v Sloveniji to, da so se podjetja ukvarjala z mnogo dejavnostmi, tudi tistimi, ki niso sodila v osnovni posel, ni izkazalo za uspešno. Spomnimo se Pivovarne Laško, ki ni le polnila pijač, ampak je bila tudi trgovec, izdajatelj časopisov in še česa. Z Laščani Glaserja povezuje več kot desetmilijonsko posojilo Perutnine Infond Holdingu in Centru Naložbam, katerih vračilo (za zdaj neuspešno) Perutnina že nekaj let terja prek sodišča. Ko so si menedžerji Perutnine in Merkurja v času Janševe vlade želeli zavarovati stolčke z vzajemnima menedžerskima prevzemoma (Merkur je bil pomemben lastnik Perutnine in obratno), je kasneje obema podjetjema šlo v franže na stotine milijonov. Merkur je že v drugem stečajnem postopku, Perutnina pa je v lanskem letnem poročilu za predlani skoraj prepolovila kapital. Glaserjeva uprava, ki dobro vodi osnovno poslovanje Perutnine, je imela še eno zgrešeno naložbo. Probanko. Tam je bil Roman Glaser vrsto let prvi nadzornik in očitno ni ukrepal pravočasno in dovolj odločno, da banka ne bi zašla v težave. Problem za slovenske razmere srednje velike Probanke je bil, ker je bila enostavno premajhna za financiranje vseh (spornih) menedžerskih prevzemov, od katerih se jih je večina končala klavrno. Mnogi so vodstvoma Perutnine in Probanke tudi očitali, da sta prek lastništva druga drugo nadzirali, da pa je bil ta nadzor slab. Pred letom dni je Roman Glaser za Večer povedal, da je bil menedžerski prevzem Perutnine v obliki konzorcija z nekoč uspešnima Probanko in Merkurjem ter ob največjem posamičnem lastniku - Perutninarski zadrugi Ptuj - smiseln kot zaščita Perutnine pred zunanjimi vplivi. Neuspešnost Merkurjevega menedžerskega prevzema pa je pripisal preplačilu prejšnjih delničarjev, med največjimi sta bila državna Kad in tedanja Sod, kasnejših nezakonitih potez tedanjega Merkurjevega vodstva pa ni odobraval. "Leta 2009 so povečini kratkoročni krediti podjetij postali pri slovenskih bankah neobnovljivi, banke so zasegale lastniške deleže, ki pa so močno izgubljali vrednost. Polovico sedanje krize smo si ustvarili sami, kar pa je med ekonomisti pravilno ugotovil le Jože P. Damijan," je dejal Glaser.

Medij: Finance Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 28. 08. 2015 Stran: 10

Vstop SIJ v lastništvo bo omogočil hitrejši razvoj

Štiridesetmilijonska dokapitalizacijabo Perutnini Ptuj omogočila precej hitrejšo širitev v regiji in širše, je pred ponedeljkovo skupščino družbe, na kateri bodo odločali tudi o povečanju osnovnega kapitala, povedal njen prvi mož Roman Glaser. Mali delničarji in državni lastniki so, potem ko je postalo jasno, da je družba za leto 2013 zaradi neposrečenih prejšnjih poslov z Merkurjem, Infondom Holdingom in Centrom Naložbami za nazaj opravila za okoli 4 3 milijonov evrov dodatnih slabitev, predlagali nepodelitev razrešnice ter glasovanje o zaupnici upravi Perutnine.

Medij: Štajerski tednik Avtorji: Zemljarič Mojca Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 28. 08. 2015 Stran: 4

Ptuj • Pred ponedeljkovim zasedanjem skupščine delničarjev Perutnine Ptuj

Delničarji Perutnine Ptuj (PP) se bodo v ponedeljek sestali na 21. rednem zasedanju skupščine. Med drugim se bodo seznanili s poslovanjem 1 družbe v lertu 2014 in popravki računovodskih izkazov za poslovno leto 2013. Odločali bodo tudi o predvideni 40-milijonski dokapitalizaciji.

Kot smo že poročali, so se bilance in poslovni rezultat Perutnine Ptuj za leto 2013 popravljali: izvedli so slabitve naložb ter popravke pri odhodkih iz tekočega poslovanja v skupnem znesku čez 50 milijonov evrov. Zaradi navedenih popravkov je bila ugotovljena bilančna izguba, ki jo je uprava ob sestavljanju letnega poročila 2014 pokrila iz drugih rezerv iz dobička, kapitalskih rezerv in dobička poslovnega leta 2014.

Perutnina je lani na ravni poslovne skupine ustvarila 256, na ravni matične družbe na Ptuju pa 144 milijonov evrov prihodkov. »Prodajni rezultati Perutnine Ptuj, d. d., v letu 2014 so dobri. Rasli smo na slovenskem in na ključnih izvoznih trgih. Količinsko smo prodali za 5 % oz. 2.000 ton več kot lani,« je vodstvo PP zapisalo v poslovnem poročilu 2014 in o naložbah v minulem obdobju dodalo: »Največja investicija v vzreji je bil kompleks vzrejnih farm za brojlerje v Kladarih pri Srbcu v Republiki Sprski (BiH). Naložba je veljala štiri milijone evrov.«

KAD in MDS proti razrešnici in za nezaupnico upravi

Medij: Delo, Rubrika: Gospodarstvo Datum: 26.08.2015 Avtor: Milošič Franc Teme: Mali delničarji Stran: 9

Pred prodajo jeklarjem Še leta 2010 je kapital Perutnine znašal blizu 108 milijonov evrov, zdaj menda komaj dobrih 46 milijonov evrov

Ptuj - Ob napovedovani dokapitalizaciji Perutnine Ptuj (PP) se samo po sebi postavlja vprašanje, koliko je to podjetje sploh vredno: kolikšen je njegov osnovni kapital in kolikšen je celotni kapital in kakšna bi bila torej poštena cena za določen delež podjetja ali koliko odstotkov osnovnega in koliko odstotkov celotnega kapitala bi moral dobiti, kdor podjetje dokapitalizira s 40 milijoni evrov (kar je predlagani sklep za prihajajočo skupščino delničarjev).

Osnovni znesek nove delnice, s katerimi naj bi Slovenska industrija jekla dokapitalizirala PP, je nekaj nad 4,17 evra .ali za novih pet milijonov delnic 20.864.630 evrov. Delnice bodo izdane za vrednost 8 evrov in Sij bo na račun PP nakazala 40 milijonov evrov (na voljo bo 55 dni za vplačilo po sprejetju skupščinskega sklepa). Tako se bo osnovni kapital podjetja povečal s 24.672.450 evrov na 45.537.055 evrov. Preostanek do 40 milijonov - 19.135.370 evrov - pa bo povečal celotni kapital podjetja, ki zdaj znaša po prevrednotenjih in slabitvah komaj 46.703.017 evrov.

Kapital kopnel s slabimi naložbami

Medij: Reporter Avtorji: Biščak Jože Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 17. 08. 2015 Stran: 45

V piščančjem kraljestvu Romana Glaserja, ljubljenčka Foruma 21, se ne obeta boj, ampak mesarsko klanje. Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) bo na skupščini Perutnine Ptuj (PP), ki bo 31. avgusta, z državno Kapitalsko družbo zahtevalo glavo predsednika uprave in glasovalo proti razrešnici upravi. Po njihovi oceni samo neposredna škoda, ki jo je Glaserjeva uprava povzročila družbi, znaša malo manj kot 60 milijonov evrov.

Roman Glaser v oglasih sporoča, da piščance razume, toda očitno piščanci njega ne razumejo več. Zato imajo kar precej argumentov. Zadnjo rast prihodkov je PP imela leta 2008, od takrat se prihodki zmanjšujejo. Enako je z dobičkom, ki je v prostem padu. Tako zelo, da je PP imela leta 2012 skoraj sedem milijonov evrov izgube, po popravljeni bilanci za leto 2013 pa več kot 53 milijonov evrov.

Zmanjšanje kapitala

Prav popravek bilance je nekaterim delničarjem tako povišal pritisk, da je Društvo MDS (ima le pol odstotka vseh glasovalnih pravic) zahtevalo glasovanje o nezaupnici, predlagajo tudi, da se upravi ne podeli razrešnica. Do zdaj tega sploh niso vedeli, popravki bilance zaradi slabitev pa so povzročili, da se je osnovni kapital družbe z dobrih 90 milijonov evrov zmanjšal na manj kot 47 milijonov evrov. Gre za napačne in (namenoma) škodljive poslovne odločitve, pravijo v Društvu MDS, in navajajo »podvige« uprave: nakup Merkurja (reševanje Bineta Kordeža), nakup Probanke (vodila jo je Kučanova ljubljenka Romana Pajenk, PP pa je bila z njo kadrovsko in lastniško povezana), poroštvo Univitu, kredita Center naložbam in Infond holdingu ter slabitve v vseh odvisnih družbah (Topiko, PP MI Zalog, Ptujska klet in drugi).

Glaser vrača udarec

Medij: Štajerski tednik Avtorji: Zemljarič Mojca Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 08. 2015 Stran: 2

Slovenija, Podravje • Perutninina barka zaradi poslov s Kordežem in Šrotom zadela ob ostre finančne čeri

O preiskavah in sodnih poteh

»Kljub temu da je NPU vzel pod drobnogled domnevno sporne posle, ki so bili že večkrat izpostavljeni, nas v Društvu MDS čudi, da več kot dve leti po prvih izsledkih posebnih revizij in pričetku postopkov zbiranja informacij s strani NPU do sedaj še nismo dočakali ustreznega epiloga. Zato je danes (11. 8.) Društvo MDS na NPU poslalo poizvedbo, ali je morda NPU zbral dovolj dokazov o eventualnem oškodovanju družbe in delničarjev s posli, ki so bili le v ekonomskem interesu poslovodstva PP kot večinskega delničarja PMP Holding in ne v interesu več kot 9.700 delničarjev Perutnine Ptuj. Mar res ni nič narobe, če oškoduješ družbo in delničarje za 60 milijonov evrov,« se sprašujejo v Društvu MDS in dodajajo: »Po naših večletnih prizadevanjih, da se preko sodišča dokaže sum oškodovanja družbe PP, se je uprava pod vodstvom Romana Glaserja spretno izmikala vsem našim zahtevam in vedno znova sama vlagala izpodbojne tožbe preko Holdinga PMP, ki ga ima v lasti, delničarji pa so medtem ostali brez več kot polovice premoženja.«

Skupni znesek vseh popravkov (slabitev kapitala in finančnih odhodkov iz poslovanja v letu 2013) pa znaša slabih 60 milijonov evrov, kar je več kot polovica celotnega kapitala družbe. Uprava Perutnine na čelu z Romanom Glaserjem pojasnjuje, da računovodske izkaze za leto 2013 popravlja zaradi napačne presoje poslovodstva. Kapital družbe se je v zadnjih petih letih več kot prepolovil. V Društvu mali delničarji Slovenije (MDS) so se na padec vrednosti kapitala ostro odzvali. Poudarili so, da so na potrebne slabitve opozarjali že več let, a da se jih je vedno preslišalo. Lani avgusta so delničarji na skupščini na predlog Društva MDS ob podpori Perutninarske zadruge Ptuj (PZP) in državnega KAD-a sprejeli sklep, s katerim so upravi naložili, da mora z ljubljansko odvetniško družbo Šelih & partnerji skleniti pogodbo za pregled poslov iz minulih let (za katere so zdaj izvedli slabitve). Družba Šelih & partnerji bi na podlagi pregleda poslovanja ugotavljala, ali je bila Perutnina Ptuj zaradi določenih poslov oškodovana in ali obstajajo razlogi za vložitev odškodninskih tožb zoper odgovorne v upravi in nadzornem svetu. »Delničarji želijo samo pridobiti prave informacije,« je o sprejetem sklepu maja lani povedal odvetnik PZP Rajko Vrečer. Izvršni sekretar Društva MDS Grega Tekavec je že takrat omenjal, da bo po njihovih izračunih kapital Perutnine treba slabiti za okrog 38 milijonov evrov. Uprava družbe slabitev ni priznavala, saj da o teh tako imenovanih domnevnih spornih poslih še tečejo sodni spori in da ni nujno, da je bila Perutnina zaradi njih oškodovana.

Izpodbojne tožbe na skupščinske sklepe, ki niso po volji uprave

Medij: Svet24 Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 08. 2015 Stran: 4

V društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) so skupaj s Kapitalsko družbo za prihajajočo skupščino Perutnine Ptuj predlagali dopolnitev dnevnega reda s točko, pri kateri bi glasovali o nezaupnici upravi Romana Glaserja. Ob tem so zaradi popravljanja bilanc za nazaj podali še nasprotni predlog za nepodelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Kot so pojasnili v društvu MDS, so se za takšne predloge odločili, ker je Glaserjeva uprava morala popravljati bilance družbe za leto 201 3, na kar so delničarji opozarjali že več letin so bili doslej vedno označeni za »škodoželjne nagajače«.

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 08. 2015 Stran: 24

Poslovno poročilo in podatki o ravnanju Romana Giaserja se berejo kot kriminalka. Lastništvo Perutnine Ptuj je zavito v meglo, podjetje, ki je tudi v pomembni Glaserjevi lasti, pa že nekaj let v velikih poslovnih težavah.

Ptujčan, danes 68-letni Roman Glaser, veterinar po poklicu, član Kučanovega Foruma 21, se je najprej zaposlil v Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Leta 1988, po opravljenem doktoratu iz veterinarskih znanosti, pa se je zaposlil v Perutnini Ptuj. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1905, po drugi svetovni vojni, natančneje 25. julija 1947, pa podržavljeno, kot je razvidno iz Poslovnega registra Slovenije.

V Kučanovih Časih Giaserja so leta 1988 imenovali za člana kolektivnega poslovodnega organa (KPO), odgovornega za usklajevanje proizvodnje, tehnologije in razvoja. Že leto pozneje je postal podpredsednik KPO za proizvodnjo, januarja 1992 pa predsednik KPO. Po tistem letu se je začelo lastninjenje nekdanjega družbenega premoženja, ki se je v Perutnini Ptuj končalo s soglasjem Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, izdanim 20. junija 1997. Glaser je bil tudi po preobrazbi lastnine oziroma v novi delniški družbi imenovan za predsednika uprave in generalnega direktorja. Iz njegovega uradnega življenjepisa, objavljenega na sicer slabo ažuriranih spletnih straneh Perutnine Ptuj, je razvidno, da je bil član upravnega odbora GZS, predsednik upravnega odbora Štajerske gospodarske zbornice, predsednik nadzornega sveta Perutnine Ptuj - Pipo iz Čakovca, predsednik sveta javnega zavoda Bistra Ptuj in predsednik Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj. O njegovem delu in zgodovini, povezani s tajkunsko Probanko, pa v uradnem življenjepisu ne piše nič. Prav tako ni omenjeno njegovo članstvo v Forumu 21. Mimogrede, nekdanji upravni odbor GZS, imenovan leta 2003, je štel 30 članov, med njimi pa je bilo kar sedem članov Foruma 21. Člani prvega in drugega so bili: Zoran Jankovič (Mercator), Roman Glaser (Perutnina Ptuj), Romana Pajenk (Probanka), Bine Kordež (Merkur), Tone Turnšek (Pivovarna Laško), Edvard Svetlik (Hidria) in Miloš Kovačič (Krka). To je bil tudi upravni odbor, ki je Glaserju leta 1997 podelil nagrado GZS. Glaser je bil predsednik nadzornega sveta Probanke v času, ko je ta nekritično podeljevala posojila in zašla v težave.