Infond Holding
NLB s skladom Mid Europa v ekskluzivna pogajanja za prodajo deleža v Mercatorju
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vukovič, Suzana Rankov Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 09. 2010
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je včeraj podpisala pogodbo o pričetku ekskluzivnih pogajanj (exclusivity agreement) z britanskim investicijskim skladom Mid Europa Partners za prodajo dobrih 10 odstotkov Mercatorja. Postopek je po naših informacijah sprožila nezavezujoča ponudba sklada Mid Europa za nakup deleža NLB v Mercatorju.
NLB se ni zavezala k sklenitvi kupoprodajne pogodbe, čeprav se bo banka v prihodnjih treh mesecih o prodaji Mercatorja pogajala izključno s skladom Mid Europa. Pričakovati pa je, da bo sklad podoben dogovor poskušal skleniti še s preostalimi bankami, ki so po lanskem zasegu delnic Infondu Holdingu in Istrabenzu postale lastnice Mercatorja.
S postopkom, ki ga je sprožila NLB, se v dveh letih že v tretje odpira možnost za prodajo pomembnega deleža Mercatorja. Skoraj 50-odstotni delež sta v začetku lanskega leta, ko ju je še obvladoval nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, poskušala prodati Infond Holding in Pivovarna Laško, vendar neuspešno. Konec lanskega leta pa so se prodaje skupno 36-odstotnega deleža lotile banke - skupina bank je na pobudo Unicredit banke podpisala nezavezujoči dogovor s svetovalno hišo Arkas, h konzorciju pa sta pristopili tudi NLB in Banka Celje. Spomladi sta iz konzorcija najprej izstopili NLB in Banka Celje, nato pa še NKBM in Abanka. NLB, NKBM in Abanka so pred julijsko skupščino podpisale sporazum, po katerem naj bi v lastništvu Mercatorja ostale do septembra 2012, v zameno pa so izpogajale ustrezno dividendno politiko in predstavnika v nadzornem svetu Mercatorja.
Pierpaolo Cerani: Andrijana Starina Kosem je od novembra lani solastnica Kolonela
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 07. 09. 2010 Stran: 20
Od novembra lani je solastnica Kolonela Andrijana Starina Kosem, nekdanja državna sekretarka v času vlade Janeza Janše in kasneje ena najtesnejših poslovnih sodelavk Boška Šrota, zatrjuje italijanski poslovnež Pierpaolo Cerani, ki je bil do februarja letos tudi direktor Kolonela.
»Ko sem konec preteklega leta Atki-Primi prodal svoj delež v Kolonelu, je bila Andrijana Starina Kosem 30-odstotna lastnica Kolonela,« zatrjuje nekdanji direktor Kolonela Pierpaolo Cerani (levo), medtem ko Starina-Kosmova (v sredini ob Jani Grbec) Ceranijeve navedbe zanika. (Foto: Matej Povše) "Ko sem konec preteklega leta Atki-Primi prodal svoj delež v Kolonelu, je bila Andrijana Starina Kosem 30-odstotna lastnica Kolonela. Te delnice je kupila od Atke-Prime," nam je še povedal Cerani.
"Ne vem, kaj trdi Cerani, vendar nisem solastnica Kolonela," je Ceranijeve navedbe včeraj ostro zanikala Starina-Kosmova. Ali je torej morda posredna solastnica preko katere druge družbe? "Kako si sploh lahko posredni lastnik neke družbe? Ne vem, kako je to sploh mogoče," nam je v kratkem telefonskem pogovoru še dejala Starina-Kosmova.
Kolonelova lastnika
Kakšna je lastniška struktura Kolonela, uradno ni znano, saj ima ta izdane delnice na prenosnika. Spomnimo pa, da je Atka-Prima konec preteklega leta prodala svoj celotni delež v Kolonelu, ki ima po podatkih Centralne klirinško depotne družbe KDD le še dva lastnika. Kdo sta lastnika, ni mogoče preveriti, sodeč po podatkih iz včeraj objavljenega letnega poročila Kolonela pa ima vsak od njiju polovični delež Kolonela.
Direktorica Kolonela Anja Musar Kalan namreč v "kratkem opisu razvoja družbe" navaja, da je Atka-Prima svoj celotni delež prodala imetnikom, od katerih nihče nima kontrolnega deleža delnic. Če so navedbe iz letnega poročila Kolonela resnične, je to mogoče le v primeru, če imata ta imetnika v lasti vsak po 50 odstotkov vseh delnic.
Kolonel kazensko ovadil Ceranija
Center Naložbe po poti Infonda Holdinga tudi uradno v stečaj
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 14. 08. 2010 Stran: 19
Ljubljana - Center Naložbe, družba prek katere je Boško Šrot pred štirimi leti začel svoj »pohod« nad lastništvo Pivovarne Laško, je včeraj doletela usoda Infonda Holdinga. Stečaj. Upniki Centra Naložb so namreč soglasno zavrnili prisilno poravnavo, okrožno sodišče v Mariboru pa je včeraj začelo stečajni postopek.
Kot smo razkrili v Dnevniku, so proti prisilni poravnavi glasovale vse družbe iz Skupine Pivovarna Laško, ki pa so bile tudi edine, ki so o prisilni poravnavi sploh glasovale. O prisilni poravnavi poleg avstrijske
Hypo Alpe Adria Bank in Nove KBM ni glasovala niti družba Kolonel, večinska lastnica Centra Naložb, ki je s stečajem družbe izgubila večino premoženja. Ker Kolonel svojega glasu ni oddal, se je štelo kot, da je glasoval proti prisilni poravnavi in torej za stečaj Centra Naložb.
Z začetkom stečaja je brez premoženja ostalo kar 33.166 malih delničarjev Centra Naložb. Od družbe, ki je imela še konec leta 2007 več kot 130 milijonov evrov premoženja in praktično nobenih posojil, so namreč ostala le še posojila, ki za najmanj 65 milijonov evrov presegajo premoženje družbe. Kmalu zatem, ko je Kolonel leta 2006 prevzel Center Naložbe (tedaj še Infond Holding 1), je ta začel razpro dajati svoje premoženje in se krepiti v lastništvu Infonda Holdinga ter Pivovarne Laško.
Stekel stečajni postopek nad Centrom Naložbe
Medij: SiOL.net Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 08. 2010 Stran: 13:38 splet
Maribor - Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo stečajni postopek nad družbo Center Naložbe. Za stečajnega upravitelja je imenovan Aleksander Šimon.
Šimon je bil za upravitelja imenovan že v postopku prisilne poravnave, upniki pa morajo najkasneje do 13. novembra prijaviti svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku.
Upniki niso podprli prisilne poravnave
Kot je razvidno iz objave na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), upniki Centra Naložb niso podprli prisilne poravnave, zato je mariborsko okrožno sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo s stečajnim postopkom.
Za 78,7 milijona evrov priznanih navadnih terjatev
Proti prisilni poravnavi je glasovalo 72,87 odstotka upnikov, ostali pa niso glasovali. Za potrditev prisilne poravnave bi moralo glasovati vsaj 60 odstotkov navadnih upnikov. Priznanih navadnih terjatev, torej tistih, ki se upoštevajo kot osnova za izračun glasovalnih pravic, je za 78,7 milijona evrov.
Zoper sklep sodišča o uvedbi stečajnega postopka nad Centrom Naložbe, ki ima vsega sedem milijonov evrov premoženja, je v roku 15 dni dovoljeno vložiti pritožbo.
Podjetja iz skupine Pivovarna Laško so že oktobra 2009 vložila predlog za stečaj Centra Naložb, pa tudi Infond Holdinga, ki ga lastniško obvladuje družba Center Naložbe. Novembra lani je družba Center Naložbe objavila insolventnost, januarja letos pa je družba sodišču predlagala uvedbo postopka prisilne poravnave, zato je sodišče takrat prekinilo začetek stečajnega postopka. Toda upniki prisilne poravnave niso podprli, zato je nad družbo uveden stečajni postopek.
Center Naložbe v lasti podjetja Kolonel
Center Naložbe čaka na svež denar
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 08. 2010 Stran: 9
Le še do 7. avgusta ima družba TSZeron Imperial čas, da vplača blizu 30 milijonov evrov svežega denarja. Večinski lastnik Kolonel naj bi le zavlačeval pred uvedbo stečajnega postopka
" Delničarji Centra Naložb - vseh je še 33.173, največji med njimi z dobrimi 76 odstotki delnic pa je Kolonel Boška in Anice Šrot - so na nedavni skupščini 23. julija pričakovano sprejeli sklep o dokapitalizaciji družbe. Tako naj bi celjska družba TS Zeron Imperial, ki sta jo lani s 7500 evri ustanovnega kapitala ustanovila Zoran Zorko in družba Tri-Star Imperial s Komorskih otokov, do 7. avgusta vplačala 29,6 milijona evrov. Četudi se cena delnice Centra Naložb na Ljubljanski borzi v zadnjem mesecu dni giblje med enim in petimi evrskimi centi, naj bi TS Zeron Imperial za posamično delnico v dokapitalizaciji odštel kar 4,17 evra ter z vplačilom 29,6 milijona evrov postal 65,27-odstotni lastnik Centra Naložb.
Boljši poznavalci razmer menijo, da si Šrotov Kolonel z že četrto napovedano dokapitalizacijo, od katerih pa se nobena ni udejanjila, zgolj kupuje čas, preden bo Center Naložbe (nekdanji Infond Holding 1) dejansko šel v stečaj. Sestrski Infond Holding, katerega največje upnice so družbe skupine Pivovarne Laško, je šel v stečaj že decembra lani. Njegov nekdanji direktor Matjaž Rutar naj bi sedaj delal v velenjskem podjetju Opus Invest, katerega solastnik je skupaj z Brankom Šibakovskim (ACH, nekdanji Autocommerce). Opus Invest je sicer z 1,79 odstotka delnic deveti največji lastnik Banke Celje, Šibakovski pa je bil odgovoren za menedžerski prevzem ACH prek družbe Protej.
Za delnico Radenske 0,24 evra dividende
Medij: Večer Avtorji: Gider Nataša Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 07. 2010 Stran: 11
S pogodbo o obvladovanju do bolj urejenih odnosov med obvladujočo in odvisno družbo
Na včerajšnji skupščini družbe Radenska, d.d., Radenci je bil sprejet sklep, da se ugotovljeni bilančni dobiček iz poslovnega leta 2009 v višini 2,3 milijona evrov, ki ga sestavlja preneseni čisti dobiček iz preteklih let, razdeli tako, da bo 1,2 milijona evrov namenjenih za izplačilo dividend v bruto višini 0,24 evra na delnico, preostanek bilančnega dobička pa ostane nerazporejen.
Skupščino Radenske, ki je sestavni del skupine Pivovarna Laško, je direktor Radenske Zvonko Murgelj označil kot "vsebinsko bogato v tem smislu, ker smo v poročilu za leto 2009 skušali v vodstvu družbe skupaj s skupino Pivovarna Laško opraviti obračun z nekaterimi dogodki iz preteklosti, ki so se začeli razpletati v letu 2009".
Radenska je poslovno bilanco lani zaključila z relativno visoko izgubo iz poslovanja, ki je znašala okrog 36 milijonov evrov, nastala pa je, kot je pojasnil Murgelj, "zaradi slabitev nekaterih plasmajev", med njimi so tudi "zloglasni krediti, dani Centru Naložbe in Infond Holdingu, teh kreditov je Radenska dala za 40,4 milijona evrov". Radenska je iz svoje dejavnosti sicer tudi lani poslovala pozitivno. Izgubo so pokrili z bilančnim dobičkom iz preteklih let, je dejal Murgelj in dodal, da bo po opravljenih slabitvah lahko družba v prihodnje poslovala na trdnih temeljih.
Center Naložbe prisilnemu upravitelji predložil nov načrt finančnega prestrukturiranja
Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 18. 06. 2010 Stran: spletna izdaja ob 12.18
Maribor - Direktor Centra Naložb Bojan Rajer je do predvidenega roka, ki se je iztekel v četrtek, mariborskemu sodišču in prisilnemu upravitelju Aleksandru Šimonu predložil nov načrt finančnega prestrukturiranja, je danes za STA potrdil aktualni prvi mož omenjene finančne družbe, preko katere je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško.
Rajer je povedal, da so novi načrt dopolnili z več kot sedem milijonov evrov v prvotnem načrtu pozabljenih obveznosti za izplačilo dividend, zaradi česar je upniški odbor od Rajerja zahteval, da načrt popravi. Ob tem so v novi načrt vnesene še nekatere terjatve naknadno vključenih upnikov, med njimi 12 milijonov evrov s strani Hypo banke.
Skupne obveznosti Centra Naložb tako po Rajerjevih besedah zdaj znašajo okoli 82 milijonov evrov oz. približno 20 milijonov evrov več kot v prvotnem načrtu. Največji upnik Centra Naložb so sicer še vedno družbe iz poslovnega sistema Pivovarna Laško, ki so mu posodile skoraj 60 milijonov evrov.
Na vprašanje, ali bo takšen načrt prestrukturiranja zanimiv tudi za upnike, Rajer odgovarja, da bi moral biti, saj se jim ponuja dokaj visok odstotek sredstev iz prisilne poravnave. Ob tem pa je dodal, da se med njimi še naprej poraja precejšen skepticizem v zvezi z dokapitalizacijo družbe in napovedanim 30-milijonskim vložkom zasebnega investitorja, a po njegovem mimo tega ne bo šlo, saj celoten načrt temelji prav na tem.
Zaman rubežnikom Infonda Holdinga ni priznal večine terjatev
Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 06. 2010 Stran: 21
Ljubljana - Družbam iz Skupine Pivovarna Laško, Probanki in Zlati Moneti II Probankinih menedžerjev je stečajnik Infonda Holdinga Marko Zaman priznal njihove celotne terjatve v višini 76 milijonov evrov, nekdanjemu direktorju Matjažu Rutarju pa za 56.000 evrov terjatev, je razvidno s seznama preizkušenih terjatev.
Med upniki, katerih terjatve Zaman prereka, s skoraj 80 milijoni izstopa Center Naložbe, prav tako pa stečajnik ni priznal niti terjatev Perutnine Ptuj, Gorenjske banke in celovške Hvpo Alpe Adria Bank. Med upniki, ki jim Zaman ni priznal terjatev, je tudi Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) pod vodstvom Kristjana Verbiča, ki je v stečajno maso prijavilo za 13.000 evrov terjatev. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Infond Holding, tik preden je končal v stečaju, VZMD najel za organizirano zbiranje pooblastil za skupščino, za kar naj bi VZMD plačal okoli 20.000 evrov. Skupno je tako Zaman upnikom priznal za 76,7 milijona evrov terjatev, preostalih 215 milijonov pa jih prereka.
V stečaju Infond Holdinga priznanih 76 milijonov evrov terjatev
Medij: SIOL.net Avtorji: STA, Tina Deu in Bojan Puhek Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 06. 2010 Stran: spletna izdaja 16.47
Maribor - Stečajni upravitelj Marko Zaman je v stečajnem postopku nad družbo Infond Holding od okoli 212 milijonov evrov prijavljenih priznal za 76 milijonov evrov terjatev. Med prerekanimi je celotna terjatev večinskega lastnika, družbe Center naložbe, iz naslova posojilnih pogodb v višini več kot 77 milijonov evrov.
Največji terjatvi družb Pivovarna Union in Radenske
Od 76 milijonov evrov priznanih terjatev jih je 160.000 evrov prednostnih. Med priznanimi terjatvami sta največji terjatvi družb Pivovarna Union (28 milijonov evrov) in Radenske (17 milijonov evrov) iz naslova posojil Infond Holdingu, je povedal Zaman.
Med prerekanimi terjatvami prerekane vse ločitvene in izločitvene pravice
Med 136 milijoni evrov prerekanih terjatev je stečajni upravitelj prerekal vse ločitvene in izločitvene pravice, in sicer ker da so bile vse pridobljene v izvršilnem postopku v zadnjih dveh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka. Terjatve bank za razliko, ki je niso dobile z unovčenjem delnic - banke so Infond Holdingu avgusta lani za neodplačana posojila zasegle skoraj celotna deleža v Pivovarni Laško (55 odstotkov) in Mercatorju (24,9 odstotka) -, je Zaman prerekal, ker se glede tega z bankami še pravdajo.
Najvišjo terjatev prijavila družba Center Naložbe
Najvišjo terjatev je prijavila družba Center Naložbe (CN), okoli 70-odstotni lastnik Infond Holdinga, in sicer iz naslova posojilnih pogodb v višini 77,25 milijona evrov. Zaman je terjatve prerekal, ker meni, da gre za lastniške terjatve, ki se v stečajnem postopku ne prijavljajo. Takšna posojila, ki jih je Center Naložbe kot okoli 71-odstotni lastnik zagotavljal kot nujno potrebni kapital, se po Zamanovih besedah štejejo za premoženje družbe.
Med terjatvami CN ločitvena pravica na delnicah Pivovarne Laško in Mercatorja
Med prerekanimi terjatvami Centra Naložb je tudi ločitvena pravica na skupaj 193.261 delnicah Pivovarne Laško in 18.528 delnicah Mercatorja, za katere je Center Naložbe stečajnega upravitelja 17. maja letos obvestila, da jih namerava izvensodno prodati.
"Vpis zastavne pravice je pomenil privilegiranje upnika"
Zaman trdi, da je vpis zastavne pravice pomenil privilegiranje upnika. Zastavna pravica na vseh omenjenih Mercatorjevih delnicah in 83.000 delnicah Pivovarne Laško je bila vpisana konec aprila lani, ko je bilo splošno znano, da je Infond Holding v slabem finančnem položaju. "Vedoč, da bo družba najverjetneje končala v postopku zaradi insolventnosti, si je torej največji družbenik, ki je bil dobro seznanjen s stanjem v družbi, zagotovil potencialno ugodnejše poplačilo kot ostali upniki, ki niso imeli možnosti pridobiti zastavne pravice za že dana posojila brez zavarovanja," je Zaman zapisal v izrednem poročilu upravitelja, objavljenem 19. maja na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).
Center Naložbe in Infond Holding v bitki za delnice
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 06. 2010 Stran: 9
V Centru Naložbe želijo od Infond Holdinga okrog sedem milijonov evrov za dano posojilo zastavljenih delnic Mercatorja in Pivovarne Laško. Stečajni postopek Infond Holdinga naj bi na koncu stal blizu 900 tisoč evrov
Kakor izhaja iz javne objave Ajpesa, naj bi družba Center Naložbe, ki je prek Kolonela in Atke-Prima v večinski lasti zakoncev Boška in Anice Šrot, začela prodajo 193.261 delnic Pivovarne Laško in 18.528 delnic Mercatorja, s katerimi naj bi bila zavarovana posojila Centra Naložbe Infond Holdingu v višini 77,25 milijona evrov.
Stečajni upravitelj Infond Holdinga Marko Zaman, ki smo ga včeraj zaman skušali priklicati na sedež njegovega podjetja ali na sedež Infond Holdinga, pa v izrednem poročilu pravi, da gre v omenjenem primeru za lastniške in ne posojilne terjatve, saj da je Center Naložbe (bil) več kot 70-odstotm lastnik Infond Holdinga, ter zato spodbija početje sedanjega direktorja Centra Naložbe Bojana Rajerja, ki želi omenjene delnice (od)prodati na organiziranem trgu. Zaman tudi trdi, da so bile zastavne pravice vpisane šele, ko je večinskemu lastniku, v nasprotju z ostalimi, bilo poznano slabo finančno stanje Infond Holdinga, ter da bo ta šel v postopke insolventnosti, hkrati pa so bile nekatere delnice zastavljene celo v roku, krajšem od treh mesecev pred uvedbo stečaja, kar naj bi očitno bilo tudi v nasprotju z zakonom.
